Soseska Brdo: razpis za prodajo junija, cena pod 2000 evrov

Ljubljana – Po napovedih bi bil moral Stanovanjski sklad RS (SSRS) maja objaviti razpis za prodajo stanovanj v novi soseski Zeleni gaj na ljubljanskem Brdu. Pozanimali smo se, kaj je z razpisom, in izvedeli, da se bo zamaknil v junij. Znano je tudi že, da bo cena stanovanj od 1840 do 1935 evrov za kvadratni meter.

Investitor načrtuje, da bo 4 septembra letos predal kupcem 185 stanovanj s pripadajočimi 354 parkirnimi mesti iz sklopa F. Kvadratni meter stanovanja bo v povprečju stal 1935 evrov, skupaj z DDV. Dva meseca pozneje bi kupcem lahko izročili 157 stanovanj z 259 parkirnimi mesti iz sklopa F. 5. 1, in sicer po 1840 evrov, skupaj z DDV.

Okvirne cene, ki jih je objavil SSRS, so torej skladne s tem, kar je vse do zdaj napovedoval njegov direktor Žiga Andoljšek: namreč, da bo cena stanovanj na Brdu ugodna, da kvadratni meter ne bo presegal 2000 evrov. Preračunavanje oglaševane cene kvadratnega metra v ceno konkretne stanovanjske enote skupaj z vsemi pritiklinami pa nas lahko spravi v slabo voljo, če ugotovimo, da je prodajalec povprečje prikrojil v svojo korist. Če je v izračunu oglaševane cene izenačil kvadratni meter sobe s kvadrati terase, balkona, shrambe in tako navidezno znižal povprečje sebi v korist ... Sklad pa prisega na pošteno igro, pravi Andoljšek.

Cena z upoštevanimi faktorji

Pojasnil je, da se njihova cena nanaša na »faktorski kvadratni meter«. Kaj to pomeni? To je površina, v kateri so upoštevani faktorji za znižanje vrednosti teras, balkonov, shramb. Recimo, da kupujemo stanovanje, veliko 50 kvadratnih metrov, z desetimi kvadratnimi metri balkona, štirimi kvadratnimi metri shrambe in dvema parkirnima mestoma v sklopu F. 4: uporabno površino (statistika jo definira kot seštevek površin vseh sob, kuhinje in drugih pomožnih prostorov, namreč kopalnice, stranišča, predsobe) bomo plačali po oglaševani ceni 1935 evrov, balkon s faktorjem 0,50, torej po polovični ceni, za shrambo v kleti pa bo v izračunu upoštevan faktor 0,75 ali tričetrt oglaševane cene. Parkirni mesti bosta stali približno 12.000 evrov. Pod črto bomo za izbrano stanovanje odšteli malo več kot 112.000 evrov, skupaj s parkirnima mestoma pa približno 136.000.

Uporabljeni faktorji so standardni: stanovanje se meri s faktorjem 1, pokrito ložo vrednotijo s faktorjem 0,75, balkon ima faktor 0,50, shramba 0,75, velika odkrita terasa na vrhu objekta pa v nekaterih primerih celo samo 0,15. Zmnožek površin in faktorjev da faktorsko površino in ta se pomnoži s ceno. Značilno za shrambo je, da je samostojni ločen prostor s svojo parcelno številko, v njej je luč in vtičnica za, na primer, zamrzovalno skrinjo. Parkirna mesta bodo prodajali po treh različnih cenah, v nekaj primerih sta mesti postavljeni zaporedno, tedaj bosta na voljo dve za ceno enega.

Razpis najpozneje junija

Pri izboru kupcev bodo upoštevali prednostne kategorije, dobro znane že iz prejšnjih razpisov: ključen bo socialni in demografski status prijavitelja. Prednost bodo imele mlade družine, družine z osnovnošolskimi otroki, družine, gibalno ovirane osebe, in mlade osebe. Med družinami bodo prioritetno obravnavali družine z več otroki in tiste, ki imajo otroka s posebnimi potrebami. Znotraj posameznih prednostnih kategorij bodo imeli dodatno težo varčevalci v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS). Če se bo za isto stanovanje potegovalo več interesentov s popolnoma enakimi prioritetami, bodo kupca verjetno izbrali z žrebom. Pred kratkim so se pojavila razmišljanja o možnih alternativah žrebu, denimo po načelu »ali kdo da več«, a ker prodajalec ni strogo tržni subjekt, so take zamisli opustili.

Podrobnejši pogoji in konkretne cene bodo razvidni iz javnega razpisa. Ta ne bo objavljen maja, čeprav imajo na skladu očitno zanj že vse pripravljeno. V pojasnilu za javnost napovedujejo objavo »najpozneje junija 2014« – upoštevaje predvidene termine prodaje. Zakaj je prišlo do zamika? Sklad skriva odgovor med vrsticami skopega sporočila.

S stanovanji tudi posojila

Za kaj gre? Prodajalec bo nakupe stanovanj spremljal tudi z ugodnimi finančnimi viri, saj želi zainteresiranim ponuditi celovit program za reševanje stanovanjskega vprašanja družin, mladih in drugih kupcev. Zato naj bi hkrati z razpisom za prodajo stanovanj objavil tudi javni poziv za dodelitev ugodnih dolgoročnih stanovanjskih posojil za nakup stanovanj iz skladove ponudbe.

Medtem ko ima vodstvo sklada polnomočje za objavo razpisa za prodajo stanovanj (svoje nadzornike zgolj seznani z razpisnimi pogoji), pa mora za kreditiranje kupcev dobiti soglasje nadzornega sveta (NS, ki ga ta hip pravzaprav nima; petčlanski nadzorni svet SSRS ni popolnjen. Članu Borisu Gaberščiku je že na začetku leta potekel mandat, dva člana, Emanuel Čerček in Tanja Petek pa sta le še formalna, saj sta tudi že lep čas v odstopu.

To pomeni, da bo morala vlada kot lastnica sklada najprej imenovati NS, ta pa se bo seznanil s prodajnimi pogoji in ceno stanovanj ter odločil o tem, ali, kako, koliko in na kakšen način bo sklad kreditiral kupce ponujenih stanovanj. Na vprašanje, kdaj bodo popolnili nadzorni svet SSRS, so nam z ministrstva za infrastrukturo in prostor odgovorili, da so že 9. aprila predlagali spremembe v nadzornem svetu SSRS, a jih vlada še ni obravnavala. Je pa minister Samo Omerzel sredi maja dobil v vednost zaprosilo za popolnitev nadzornega organa, ki ga je direktor SSRS naslovil na predsednico vlade, zdaj pa ministrstvo že pripravlja in usklajuje nov predlog. Sklad torej očitno pričakuje skorajšnjo razrešitev kadrovskih zadreg v svojem nadzornem svetu, zato je napovedal objavi v juniju.

Do 80 odstotkov kredita sklada?

Kreditiranje nakupa stanovanj na Brdu bo za SSRS v bistvu le odloženo plačilo. Pričakovati je, da bo prodajalec določen del zneska zahteval takoj po podpisu pogodbe, del pa s kreditom. Kredit sklada bi moral, če se bo NS s tem strinjal, pokriti dovolj velik del kupnine. Kombinacija bančnega in skladovega kredita bi bila namreč nepraktična zaradi zavarovanja. Prodajalec bo za svoj kredit zahteval hipoteko na kupljeno nepremičnino, če bi bila kreditorja dva, bi bilo morebitno unovčevanje zavarovanja precej zapleteno. Zato je upati, da bo sklad financiral pomemben delež, morda celo do 80 odstotkov kupnine.