Soški lev vendarle dobil spomenik

Avstro-ogrski general Svetozar Boroević je nad Novo Gorico dobil parkovni spomenik v zahvalo za obrambo slovenske zemlje.

Objavljeno
10. december 2016 19.13
boroević
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Ko je postalo jasno, da bo Italija z vstopom v prvo svetovno vojno odprla novo fronto na evropskih tleh, je morala Avstro-ogrska postaviti obrambo na svoji jugozahodni meji. Vojaško poveljstvo cesarske vojske se je odločalo med več strateškimi obrambnimi črtami med Posočjem in Posavjem.

Poveljstvo 5. avstro-ogrske armade je prevzel general Svetozar Boroević, potomec graničarske družine in od glave do pet predan kroni dvojne monarhije. Boroević je navkljub drugačnim načrtom cesarja Franca Jožefa prepričal, naj Italijane počaka od Rombona do Jadrana ob reki Soči.

 

Zaradi njegove vztrajnosti, ki je bržkone posledica vojaško-strateških odločitev kakor pa sočutja do zemlje slovanskih bratov, polovica Slovenije v bojih ni bila zravnana z zemljo. "Ko je branil monarhijo, je branil tudi slovensko ozemlje in njeno ljudstvo pred apokalipso. To je edini motiv, zaradi katerega si general zasluži spomenik. Vse ostalo so ugibanja in namigovanja, kar pa je najbolje prepustiti vojaškim analitikom in zgodovinarjem," je ob otvoritvi na Prevalu nad Novo Gorico povedal predsednik Društva soška fronta 1915 - 1917 Tadej Munih

 

Boroević je leta 1918 dobil čin maršala kot edini nenemški maršal avstro-ogrskih sil, medtem ko so ga za časa bojev ob Soči poimenovali tudi soški lev. Odgovore na vprašanja, ali bi lahko Boroević brez trme fronto branil z manj žrtvami, med katerimi je bilo veliko slovenskih fantov, pa bodo strokovnjaki iskali prihodnje leto na mednarodnem simpoziju o Boroeviću. Po vojni je svoje usluge ponujal Kraljevini SHS, vendar kot general monarhije ni bil zaželen. Pozabljen je v pomanjkanju in bedi umrl v Celovcu leta 1920.

"To je spomenik generalu, s katerim se je zgodovina močno poigrala. Njegova zasluga je, da se spopad cesarskih sil z Italijo ni dogajal še vzhodneje od Ljubljane, kot je bilo prvotno predvideno. Zgodovina našega naroda bi bila drugačna. Odkritje spomenika je hkrati majhna oddolžitev temu semenu slovenske državotvornosti," je dejal častni govornik Silvan Gaberšček iz ministrstva za kulturo.