Specialistične ambulante: Kdor čaka, komaj dočaka

Javno razgrnjeni podatki o nedopustno dolgem čakanju na nekatere specialistične preglede in posege, ki so jih sprožili številni bolniki, so v novejšem obdobju malenkost izboljšali razmere v urologiji. V UKC v Ljubljani so nekoliko zmanjšali zelo dolgo čakanje na operacijo raka prostate, preostali, še vedno nesprejemljivo dolg zaostanek pa naj bi odpravili ta mesec. Vendar razpredelnice o številu čakajočih na različne specialistične obravnave kažejo, da bolniki marsikje in marsikdaj čakajo daleč prek dogovorjenih rokov.

Nikjer ni idealnega zdravstvenega sistema oziroma tako organizirane zdravstvene mreže, ki bi slehernemu bolniku nemudoma omogočila katero koli, tudi najzahtevnejšo zdravstveno storitev. Takšno možnost si morda v svetu z visokim standardom in ustreznimi zasebnimi zavarovanji omogočijo posamezniki, ki to zmorejo. Različno dolge čakalne vrste so vedno obstajale in jih poznajo tudi drugod po svetu. Seveda pa gre vedno za vprašanje, kaj naj bi bilo po strokovnih kriterijih še sprejemljivo in kdaj predolgo čakanje lahko resno poslabša bolezen ali celo ogrozi bolnikovo življenje.

Nujno, hitro, redno ...

Po pravilniku o čakalnih dobah je obravnava bolnikov opredeljena glede nujnosti v tri stopnje in tako je označeno tudi na napotnici; nujno, ko je lahko ogroženo življenje, pomeni takojšnjo obravnavo oziroma v 24 urah; hitro pomeni obravnavo v treh mesecih; redno pa v šestih oziroma v ortopediji in ortodontiji v enem letu. Večina zdravstvenih institucij na svojih spletnih straneh med drugim objavlja tudi podatke o naročanju bolnikov in drugo o delu specialističnih ordinacij oziroma kliničnih oddelkov. Pomembna pridobitev pa je portal o nacionalnih čakalnih vrstah na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je na voljo dobri dve leti in kjer sproti beležijo in mesečno analizirajo podrobne podatke o čakalnih vrstah za specialistično zdravstveno dejavnost.

Onkraj znosnega

Po podatkih portala je julija letos na prvi ambulantni pregled v naboru 13 specialističnih ambulant, ki vključuje tudi fizioterapijo, na primarni ravni, čakalo skoraj 92.000 bolnikov. Močno nad še dopustno dolgo mejo na prvi ambulantni pregled čaka približno 8000 bolnikov, kar je dobrih 11 odstotkov več kot v mesecu pred tem. Na drugi strani je na 47 izbranih zdravstvenih storitev čakalo skoraj 73.000 pacientov, od tega nad dopustno mejo skoraj 12.000. Razlage o tem, zakaj mora tako veliko ljudi kritično dolgo čakati na specialistični pregled oziroma poseg, se ves čas vrtijo v znanem vzročno-posledičnem prepletu: premalo zdravnikov, medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja, opreme, prostora ... To nedvomno potrjujejo podatki, da na primer en zdravnik samo v dvanajstih urah na ljubljanski urgenci, če omenimo le to, pregleda več kot sto bolnikov oziroma se to število v enem delavniku podvoji. In ko gre za zdravstveno dejavnost v Ljubljani, ne gre spregledati, da ta regija nima urejene običajne klinične bolnišnice, temveč so vse, tudi najbolj zahtevne, združene v UKC, kar občutno poveča delovni obseg. Ob tem na nacionalni zavarovalnici pojasnjujejo, da pravic zavarovancev niso zmanjšali, vendar so vse bolnišnice pod čedalje večjim pritiskom – na eni strani bolnikov in na drugi zahtev, da morajo »bolje organizirati delo, zmanjšati stroške, iskati notranje rezerve«. In ko v določenem obdobju znatno presežejo dogovorjen program, se seznam čakajočih podaljšuje. Bolniki, ki prej ali pozneje vendar dočakajo operacijo v bolnišnici, pa v novejšem obdobju občutijo še dodaten varčevalni ukrep, to je bistveno omejitev, v kolikor sploh še obstaja, nadaljevanje zdravljenja oziroma rehabilitacija v naravnih zdraviliščih ...

Pogled na tabele kaže, da so na vrhu lestvice po dolgem čakanju revmatološke ambulante s povprečno čakalno dobo 382 dni, na drugem mestu so urološke s čakalno dobo 177 dni, na tretjem oralna kirurgija (170 dni) in malo manj maksilofacialna, kardiologija (130 dni), očesna (126), nevrologija (115), ortopedska (102) ...

Kolena, kolki, hrbtenice ...

Ortopedskih operacij je pričakovano več zaradi staranja prebivalstva.

Po podatkih portala so morali v začetku letošnjega junija bolniki v povprečju čakati na artroplastiko kolena 447 dni, le malo manj (402) na operacijo rame, 382 dni na operacijo kolka in 374 na operacijo hrbtenice. Številni bolniki se pritožujejo, da morajo čakati na operacijo tudi dve leti ali celo dlje. Neredki potožijo, da jih vsakokrat, ko vprašajo za datum, preprosto odslovijo s kratkim pojasnilom, da jih bodo obvestili po pošti, kar pa se praviloma vleče v neskončnost. Vmes se, predvsem pri starejših, lahko bistveno poslabša zdravstveno stanje in jih včasih potem sploh ne morejo več operirati.

Že vrsto let so znana nenehna opozarjanja, da v državi primanjkuje revmatologov in tako so pri njih čakalne dobe praviloma dolge; čakanje 285 dni ali dlje. Izstopa podatek, da je treba v Novem mestu čakati na specialistični revmatološki pregled približno dve leti, v SB Slovenj Gradec 270 dni, skoraj leto in pol v Ljubljani. Povprečna čakalna doba v tej specialistični veji medicine je 400 dni, skupaj pa čaka približno 3200 bolnikov; nad dopustno mejo 2071 oziroma 64,42 odstotka.

Razmeroma sprejemljivo je stanje v kardiologiji, kjer operacije na odprtem srcu opravijo v sprejemljivem roku dveh do treh mesecev

Povprečna čakalna doba v urologiji je dobrih 177 dni, od tega v SB Izola 540 dni, v Železniškem ZD v Ljubljani 11 dni, srednja čakalna doba pa 152 dni; skupaj čaka približno 3500 bolnikov, nad dopustno mejo več kot 460. Po veljavnih predpisih naj bi bilo pri takšnih diagnozah, tako kot pri raku, dopustno čakanje mesec dni.

Težave so znane, vendar na prvem mestu ne omenjajo (samo) pomanjkanja denarja, ker so pri zavarovalnici pokazali primeren posluh. Večja težava je zaradi pomanjkanja osebja – v UKC v Ljubljani dela le 16 urologov. V urologiji so najpogostejše operacije zaradi raka prostate, ledvic, mehurja, testisov, vsako leto urologi opravijo tudi od 60 do 70 presaditev ledvic.

Več robotov

Zdravniki pojasnjujejo, da vsak rak na prostati ne napreduje enako hitro in ni nujno vseh operirati takoj. A to po navadi ni dovolj prepričljiva tolažba za bolnike, ki vsekakor potrebujejo hitro obravnavo, spremljanje oziroma ustrezno ukrepanje. Rak na prostati je tako kot v svetu tudi pri nas zelo razširjen in predstavlja resno grožnjo moškemu zdravju in življenju.

Pomemben napredek pri zdravljenju raka na prostati z operacijami predstavlja možnost robotske operacije. Kot je znano, imajo to dragoceno robotsko opremo DaVinci za zdaj le v celjski bolnišnici. Aparat omogoča varen poseg in hitro rehabilitacijo. Bolniku naredijo le pet majhnih rezov v trebušno votlino, skoznje uvedejo vodila z instrumenti in kamero. Operater operira odmaknjen od bolnika pred zaslonom z močno povečanim operacijskim poljem oziroma 3D prikazanimi notranjimi organi in s posebno ročico upravlja robotske roke z inštrumenti. Kamera in instrumenti natančno in zanesljivo sežejo do kostanju podobne žleze prostate, ki skrita globoko v medenični votlini objema sečevod. Ker je v državi na voljo le en aparat, je tudi zanj čakalna vrsta daljša.