Tiskane izdaje
»Načrtovani poseg je preobsežen, zato si jelenjad ne bo opomogla še nekaj let,« letošnji načrt odstrela komentira Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije. Na javni razgrnitvi letnih načrtov za 15 lovskih upravljavskih območij se je izkazalo, da je glede na lani predvideno povečanje odstrela jelenjadi za tri do 25 odstotkov glede na lanski načrt. Največji poseg je predviden na kočevsko-belokranjskem lovskem upravljavskem območju, kjer so v zadnjih petih letih na leto povprečno odstrelili 1975 jelenov in košut, letos pa naj bi jih - glede na realizacijo - za kar 38 odstotkov več.
»Na Kočevskem je to utemeljeno,« trdi Franc Prelesnik, predsednik sveta kočevske kmetijsko-gozdarske zbornice, saj kmetje na tem večinoma z gozdom poraščenem območju že dve desetletji opozarjajo na probleme z divjadjo. Jelenjad, pravi Prelesnik, popase tudi do 70 odstotkov travinja. »Večji odstrel na določenih območjih je zato upravičen. A ne povsod, saj problemov z jelenjadjo nimajo ne v Ribnici ne v Dobrepolju,« pravi Prelesnik. Opozarja tudi na škodo, ki jo jelenjad povzroča v gozdu. A ker so kočevski gozdovi večinoma v državni lasti, tega nihče ne poudarja, čeprav se bodo tamkajšnji jelovo-bukovi gozdovi kmalu spremenili v bukove, ker jelenjad objé vse majhne jelke in te potem ne rastejo več. »Že na 500.000 hektarov gozdov je objedenost drevja zelo velika, posledice bodo še 50 let,« pravi Prelesnik.
Sporna način priprave in vsebina predloga
Na daljnosežnost posledic povečanega odstrela jelenjadi opozarja biolog dr. Ivan Kos z ljubljanske biotehniške fakultete, ki je tudi sam lovec. Opozarja, da je direktor zavoda za gozdove pred pripravo načrta zaposlenim na enotah zavoda razposlal dekret z določeno višino odstrela. Prav tako niso predstavljena strokovna izhodišča oziroma je metoda o objedenosti gozda, s katero utemeljujejo povečanje odstrela, nekonsistentna. Do zdaj, pravi Kos, je bila ob takih temah vedno odprta strokovna razprava, nato pa so po predstavitvi različnih strokovnih argumentov našli sintezo. Pogajalci pa nimajo možnosti za razpravo. Zdi se, opozarja Kos, da se stroki podtika politične ambicije.
Direktor zavoda za gozdove Damjan Oražem pravi, da so pripravljavci načrtov tudi v preteklosti dobili obvezne smernice, ki so jih napisali na ministrstvu, letos pa jih je s sklepom št. 16 poslal on. Zanika tudi metodološko nedoslednost, saj so pri pripravi navodil upoštevali veliko raziskav. »Jelenjad se je v zadnjih 70 let zelo razširila in je na 40 odstotkih ozemlja Slovenije preštevilna,« opozarja.
Posledice pa so opazne oziroma bodo vidne tudi v gozdu. Sedanja vrednost naše lesne zaloge je od 12 do 13 milijard evrov, kar pa se v 30 do 50 letih lahko zmanjša na največ pet milijard evrov, ker bo zdaj raznovrsten in bogat gozd degradiran zaradi objedenosti. »Gostota jelenov ne sme biti taka, da se gozd ne pomlajuje in da divjad povzroča škodo,« pravi Oražem. Poleg tega si ne želi ponovitve »pomladi narodov«, ko so kmetje vzeli pravico v svoje roke in dobesedno iztrebili jelenjad.
Prava krma za jelenjad
Problem z jelenjadjo bi na območjih, kjer je je preveč, lahko reševali drugače, ne le s povečanjem odstrela, pravi Kos. Prepričan je, da bi morali na Kočevsko-Belokranjskem območju ohraniti odvzem v višini 1800 živali in bi število jelenov zmanjševali počasi. Hkrati bi morali izvesti druge ukrepe in bi, denimo, na mestih, kjer se jelenjad zbira, umaknili krmišča. »Drugi ukrep bi bila decembra podrta jelka za prehrano jelenjadi. ki bi nadomestila več 10.000 jelčic, velikih 10-15 centimetrov, s katerimi se sicer hrani jelenjad. Pripomore tudi košnja vlak in poti, da se jelenjad lahko hrani s travo,« pravi Kos.
Prvi mož slovenskih lovcev Lado Bradač pa poudarja, da na zavodu za gozdove preveč poudarjajo gospodarsko funkcijo gozda, torej izkoriščanje lesne mase, pozabljajo pa na vse druge funkcije, ki jih ima gozd, od socialne, kulturne do rekreativne.
Danes bo predlog odstrela obravnaval svet kočevske enote zavoda za gozdove. Franc Prelesnik je prepričan, da bodo potrdili večji odstrel.
