Dunaj – »Z veseljem poudarjam dobre odnose med Slovenijo in Avstrijo in izražam zadovoljstvo, da Slovenija prvič kot članica Evropske unije vodi EU.« S temi besedami je avstrijski predsednik Heinz Fischer z vojaškimi častmi pozdravil slovenskega predsednika Danila Türka na njegovem prvem uradnem obisku v dunajskem Hofburgu, slovenski predsednik pa se je na Dunaju pogovarjal še s kanclerjem Alfredom Gusenbauerjem, predsednico parlamenta Barbaro Prammer in generalnim direktorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamedom el Baradeijem.
Še pred leti si ne bi mogli zamisliti, sta poudarila sogovornika, da med državama ne bi bilo meja, da bi imeli isto valuto, gospodarsko sodelovanje pa se je samo lani povečalo za četrtino. Nekaj senc pa vendarle ostaja. Tako slovenski kakor avstrijski predsednik sta med vprašanji, ki še niso dokončno rešena, poudarila tista, ki težijo koroške Slovence, zlasti neizpolnitev sedmega člena avstrijske državne pogodbe in primanjkovanje dvojezičnih krajevnih napisov. Avstrijski predsednik verjame, da so pozitivne sile skupne prihodnosti močnejše od strahov preteklosti, zato ne dvomi, da bodo našli skupno rešitev v skladu z ustavo, tako kot so jo že našli za avstrijske Hrvate. Po njegovem mnenju namreč manjšine niso nevarnost, temveč obogatitev.
»Ni problemov, so pa dolgovi iz časov avstrijske državne pogodbe,« je menil njegov slovenski gost Danilo Türk. V svojem mandatu je že obiskal predstavnike kočevskih Nemcev in se zavzel za ohranitev njihovega kulturnega izročila, zato si želi, da bi se čim bolj dinamično razvijala tudi slovenska skupnost na Koroškem. »Prav je, da Slovenci razmislijo o novih oblikah delovanja. Prav je, da vsi izkoristimo novi duh, ki vlada med Slovenijo in Avstrijo, in evropski kontekst, v katerem smo.« V obrazložitvi je predsednik Türk povedal, da so zanj partnerji pri izvrševanju sedmega člena pogodbe zvezne avstrijske oblasti, pri delu predstavnikov slovenske manjšine pa bi bila po njegovem krovna organizacija bolj učinkovita za vsestranski razvoj območja kot celote.
Predstavniki slovenske manjšine na Koroškem, ki so Ivanu Lukanu povedali, da pričakujejo jasne besede, ne pa tudi velikih preobratov glede nerešenega vprašanja dvojezične topografije na Koroškem, so po tiskovni konferenci povedali svoje mnenje o predsednikovi izjavi.
»Mislim, da so nove oblike delovanja dejansko potrebne. Ali bo to skupna krovna organizacija ali kaj drugega, pa ne bi špekuliral,« je povedal Marjan Sturm iz Zveze slovenski organizacij (ZSO). »Razmisliti je treba o močnih kulturnih organizacijah in manj o političnih; te so izraz hladne vojne, kultura in sodelovanje pa združujejo.« Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Rudi Vouk soglaša s predsednikom, da sedanje oblike delovanja prej škodujejo kakor koristijo, saj na podeželju vzbujajo razočaranje. Vse, kar bi premagalo blokado, je po njegovem dobrodošlo. Rudi Vouk nima tudi nič proti, če se rešujejo težave nemške manjšine v Sloveniji, njen položaj pa ni primerljiv s položajem koroških Slovencev. NSKS od zvezne vlade na Dunaju zahteva, naj reši težave manjšine; če tega ne zmore, dokazuje, da je nesposobna.
Bernard Sadovnik iz Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk pa je mnenja, da bi krovnost dosegli že s sprejetjem njegove organizacije in Enotne liste Vladimirja Smrtnika v koordinacijski odbor koroških Slovencev. Pri tem se zavzema za usklajevanje o pomembnih vprašanjih, organizacijsko pa po njegovem mnenju tudi koroško-slovenska družba lahko ostaja pluralna.
Danilo Türk in Heinz Fischer sta se pogovarjala še o lizbonski pogodbi in drugih evropskih vprašanjih, tudi o pristopnih možnostih Hrvaške in položajem med Kosovom in Srbijo. Slovenski predsednik se je zavzel še za to, da bi se Evropska unija uveljavila kot svetovni voditelj pri varovanju okolja. S kanclerjem Gusenbauerjem, poroča tiskovna agencija APA, se je Türk o slovenski manjšini pogovarjal le na kratko, sta pa med drugim govorila o mednarodnih finančnih težavah.
Več o tem preberite v torkovem tiskanem Delu