Spletna nevtralnost je še vedno kočljiva

Ljubljana – Ministrstvo za javno upravo je pred poletjem v javno razpravo poslalo predlog sprememb zakona o elektronskih komunikacijah, na podlagi katerega zdaj pripravljajo osnutek predloga novele zakona. Javnost najbolj vznemirjajo spremembe 203. člena, ki opredeljuje spletno nevtralnost.

Glavni namen predlaganih sprememb zakona je prilagoditev slovenske zakonodaje z evropsko direktivo, ki določa ukrepe za manjše stroške postavitve širokopasovnega omrežja. To med drugim vključuje prenovo omrežne infrastrukture, razlaga direktor inštituta za digitalno družbo Dušan Caf. Zmanjšanje stroškov in izboljšanje učinkovitosti visokohitrostnih elektronskih komunikacij pa je bistveno za razširjenost uporabe spleta, poudarjajo na ministrstvu.

Novi zakon bi operaterjem omogočal blokado nekaterih spletnih strani, ki predvajajo posnetke spolnih zlorab otrok. To bi namesto odločbe sodišča, kot določa sedanji zakon, bilo mogoče le na podlagi seznama mednarodne organizacije kriminalistične policije Interpol, na katerem so zbrane domene nekaterih najspornejših spletnih strani.

Vendar bi varstvo spletne nevtralnosti s takšno uredbo pri nas stopilo korak nazaj, pravi Caf, saj je mogoče, da Interpol na seznam določene spletne strani uvrsti po pomoti, operaterji pa jih osvežujejo samodejno: »Določanja spornih spletnih strani zato ne smemo prepustiti seznamu zunaj Slovenije, ampak mora o tem še naprej odločati sodišče.«

S tem se strinjajo v Piratski stranki Slovenije in pravijo, da bi v prihodnje blokado lahko zahtevale tudi korporacije, politiki in druge interesne skupine brez odredbe sodišča: »Od tod do cenzure pa je le še korak.«

Brez opredelitev do vseh pripomb zakona

Na ministrstvu so pojasnili, da so pri predlogu sprememb blokade spletnih strani upoštevali predlog policije, ki je poudarila javni interes zaščite otrok in žrtev. Upoštevali so tudi ureditev v nekaterih drugih evropskih državah, do vseh pripomb na predlog zakona pa se še niso opredelili.

V novem zakonu bi morali jasneje urediti upravljanje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki bi za dosego večje transparentnosti moralo biti kolektivno, poudarja Caf. Prav tako bi morali ohraniti določbo o prepovedi ničelne tarife, ki so jo pred kratkim s ponujanjem brezplačnih storitev kršili nekateri mobilni operaterji. Caf opozarja še na zavlačevanje ministrstva z zakonom, saj je ta po dveh letih še vedno v osnutku, to pa je za razvoj elektronskih komunikacij škodljivo.

Po besedah ministrstva bo vlada zakonski predlog državnemu zboru v obravnavo in sprejem poslala decembra. Pričakujejo, da bodo zakonsko novelo sprejeli predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta.