Ljubljana - Jutri bo v državnem zboru javna predstavitev mnenj o osnutku novega zakona o RTV Slovenija, katerega poudarke smo v Delu objavili že prejšnji teden. Ko je ministrstvo za kulturo prišlo na dan z novelo zakona, je bila ta deležna številnih kritik (zato so se odločili zakon napisati na novo), in tedaj je bil profesor komunikologije prof. dr. Slavko Splichal do novosti precej kritičen. Zdaj pravi, da popravljeni osnutek zakona o RTV Slovenija prinaša v primerjavi s prejšnjim osnutkom spremembe v pravi smeri, le premalo dosledne.
A Slavko Splichal še vedno ne vidi pravega razloga za zmanjševanje števila članov sveta v primerjavi s sedanjim, ki šteje 29 članov. »Svet ni le organ upravljanja v ožjem pomenu, kot sta uprava in nadzorni svet, ampak tudi mesto razpravljanja, ki naj zagotavlja vpliv civilne družbe na programske zasnove,« pojasnjuje Splichal. Povečanje števila članov sveta z 11 na 15 v primerjavi s prejšnjim osnutkom sicer ocenjuje kot korak v pravo smer, a bistveno »prekratek«. »Svet nemške ZDF ima na primer 77 članov, avstrijske ORF 35 članov (poleg tega pa ima še 35-članski svet publike), ki so izbrani po različnih poteh, da bi bili zastopani interesi čim več različnih skupin. Nasprotno ima na primer svet Češke TV res samo 15 članov, vendar vse izvoli parlament, zato bi bilo kajpak povsem vseeno, če bi jih imel tudi 150, ki bi zastopali natančno iste interese kot parlamentarne stranke,« pojasni Splichal.
V primerjavi s prejšnjim osnutkom so spremenili oziroma bolj razpršili tudi način imenovanja članov sveta. A tudi ta poteza ni v celoti najbolj izdelana, meni Splichal. Ideja, da je v postopek imenovanja vključen predsednik republike, se mu zdi dobra, a »izvedba je problematična«. Predsednik republike bo namreč po zdajšnjem predlogu imenoval enega člana na predlog verskih skupnosti in enega na predlog italijanske in madžarske manjšine. »Kot da manjšini prek svojih organizacij ne moreta sami imenovati svojega predstavnika,« je bil kritičen Splichal, saj je po njegovem tako videti, da sta manjšini v primerjavi z rektorsko konferenco, na primer, ki tudi imenuje enega predstavnika, ali pa zvezo društvenih organizacij Slovenije »nedoletni in mora nad njuno izbiro bedeti predsednik republike«.
Nenavadna neodvisnost članov sveta
V osnutku zakona je zapisana tudi zahteva, da morajo člani sveta svoje delo opravljati neodvisno in nepristransko ter da morajo skrbeti izključno za interese organizacije RTV Slovenija (ne pa javnosti!). To pa se zdi Splichalu kontradiktorno. »Ne samo, da so prav interesi organizacije RTV Slovenija lahko nadvse partikularni, kot dokazuje sedanje poslovanje te organizacije, ampak so člani sveta dolžni uveljavljati tudi posebne interese skupin, ki jih predstavljajo. Svet mora biti prostor izražanja specifičnih potreb in usklajevanja različnih interesov, ne pa prostor, kjer bi posebnim potrebam in interesom posamičnih družbenih skupin a priori odrekali legitimnost.«
Kot nelogičen in nedodelan pa ocenjuje tudi odnos med svetom in nadzornim svetom, ker ima nadzorni svet po novem osnutku še vedno pravico razrešiti generalnega direktorja in člane uprave, čeprav jih imenuje svet (generalnega direktorja v določenih okoliščinah tudi mimo predloga nadzornega sveta). »Takšno določilo v zakonu bi lahko povzročilo permanentno vojno med obema organoma,« pravi Splichal.
Iz torkove tiskane izdaje Dela