Spomenik domobrancem v Grahovem podžiga stara sovraštva

Na zavodu za varstvo kulturne dediščine pravijo, da je poseg sprejemljiv.

Objavljeno
13. marec 2014 19.28
Posodobljeno
14. marec 2014 05.00
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica

Grahovo – »Žalostno je, da se ne znamo dogovoriti za skupno obeležje,« je spore ob gradnji spomenika ubitim domobrancem komentiral častni občan občine Cerknica Tone Urbas. Nova slovenska zaveza čaka na zadnje obljubljeno soglasje, borci in SD pa napovedujejo ustavno presojo.

Pred Novo slovensko zavezo (NSZ) ni več nobenih formalnih ovir, ki bi preprečile dograditev spomenika v Grahovem. Na zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) so včeraj za Delo dejali, da bo investitor njihovo soglasje prejel, ker je poseg sprejemljiv. Cerkniška Zveza združenj borcev za vrednote NOB (ZZB) in SD pa napovedujejo ustavno presojo.

Stena, plamenica in miza

Novi spomenik, posvečen ubitim v napadu na belogardistično postojanko novembra 1943, se bo pred staro grahovsko šolo pridružil spomeniku pesniku Francetu Balantiču, pripadniku slovenskega domobranstva, ter dvema spomenikoma NOB. Četrti grahovski spomenik, spomenik NOB, stoji pred novo šolo.

Predsednik NSZ Peter Sušnik je dejal, da bo odprtje 6. aprila, na tiho nedeljo v postu, in bo »zelo lokalnega pomena«.

Spomenik stoji na parceli, ki jo je NSZ leta 2011 podaril umrli grahovski veleposestnik Niko Krajc. V spominskem parku bo polkrožno zavita stena dolžine devet metrov in višine 3,1 metra z imeni umrlih in sporočilom, oblikovana plamenica višine 2,7 metra, ki bo stala na podstavku, ter kamnita miza in klop med rastlinami in drogovi za zastave. Kakšno bo sporočilo na spomeniku, včeraj v Grahovem še niso vedeli.

Borci in SD ogorčeni

Člani borčevske organizacije in SD so ogorčeni. Spomenik, deloma zgrajen lani, je nastal brez udeležbe javnosti, poudarjajo. V oči bode zaradi velikosti, člane ZZB in druge pa bolj moti, da stoji pred obeležjema v spomin na padle in dogodke v NOB. Ker ju zakriva, ju degradira, so prepričani.

»Za nas sta najpomembnejši zakonitost in sodelovanje javnosti. Zato bomo tako člani ZZB kot SD zahtevali ustavno presojo. Vsak državljan lahko začne graditi šele tedaj, ko ima vsa soglasja. V pravni državi bi morala biti zagotovljena pravica sodelovanja v upravnem postopku. Krajani, občina, ZZB ali druga zainteresirana javnost nimamo ne pravice vpogleda v odločbo ne do pritožbe. Ko je ZZB ob prenovi spomenika le s stopnico segla na zemljišče NSZ, so jo morali odstraniti, čeprav je zavod za kulturno dediščino spomenik zaščitil. Zdaj pa se ta isti zavod strinja s to postavitvijo, ki zakriva spomenika, ki ju je že zaščitil,« odgovarja Drago Frlan, predsednik cerkniške SD.

Soglasje ne bo problem

Gradnjo spomenika so sicer prekinili. Inšpektor za promet, energetiko in prostor je po prijavi ZZB ugotovil, da investitor pred začetkom gradnje ni pridobil soglasja ZVKD. NSZ je nato na ZVKD oddala vlogo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, na katero soglasja ni dobila. Po pritožbi na ministrstvo za kulturo, ki je zadevo vrnilo v reševanje ZVKD, pa soglasje, kot so včeraj zatrdili na ZVKD, ne bo problem. Sporen naj bi bil le del zemljišča, za katerega so v občinskem prostorskem načrtu predvidena arheološka izkopavanja, vendar, kot je pojasnil Sušnik, v ta prostor niso posegali.

Predsednik cerkniške ZZB Miro Mlinar opozarja, da so do zdaj lepo sodelovali z županom, zdaj pa ni odziva. »Pred spomenikoma NOB se gradi zid, ki bo razdvajal ljudi. Lokalna skupnost bi morala vedeti, kaj se bo gradilo in kaj bo tam pisalo. Nihče nas ni nič vprašal ali nam kaj pojasnil. Ko smo obnavljali spomenika NOB, smo o tem obvestili NSZ in jo prosili za sodelovanje.

Kaj smo dobili? Odgovor prejšnjega predsednika poln sovraštva,« je povedal Mlinar. »Vsak ima pravico do obeležja, toda ni v redu, da se zapira pogled na spomenik nekoga drugega, ki je prav tako upravičen do njega,« pravi predsednik krajevne skupnosti Grahovo Boštajn Telič, ki prav tako uradno ni bil obveščena o namerah NSZ.

Sušnik pravi, da so obveščali

Peter Sušnik je povedal, da so se na spomenik in ureditev parka tudi na željo sorodnikov žrtev začeli pripravljati že leta 2009. »Načrtno smo se izognili temu, da bi zakrivali spomenika NOB. Iz križišča sta oba vidna. Reči, da je zdaj nekdo presenečen, ni mogoče. Obveščen je bil lokalni gostilničar, javnost, vaščani Grahovega niso nasprotovali,« pravi Peter Sušnik in dodaja, da NSZ po postopku ni bilo treba posebej obveščati javnost, tisti pa, ki so zdaj proti, »očitno niso imeli interesa, da bi nas poklicali«.

Cerkniški župan Marko Rupar pa je dejal, da občina razen določitve odmikov od ceste nima drugih zakonskih vzvodov. »To je zasebna investicija na zasebnem zemljišču. Občini ni bilo treba vedeti. Borci bi spomenika lahko preselili k novi šoli, če bi se bolj angažirali. Novega pri šoli so zgradili brez širšega konsenza. Na njegovem odprtju sem govoril kot podžupan in član SDS,« še pravi župan.