Tiskane izdaje
Ljubljana − 23. avgusta leta 1939 je bil sklenjen pakt Ribbentrop-Molotov o nenapadanju med nacistično Nemčijo in tedanjo Sovjetsko zvezo. Nekaj dni kasneje pa mu je sledil nemški napad na Poljsko in s tem začetek druge svetovne vojne. Zato se danes v Evropi spominjamo žrtev, ki so jih za seboj pustili totalitarni in avtoritarni režimi.
Ob tej priložnosti se je predsednik države Borut Pahor v soboto na Sveti gori udeležil osrednjega spominskega dogodka v okviru pobude Vseposvojitev. Poudaril je, da je življenje prekratko, da bi sovražili. Sedanji generaciji je dana priložnost, da opravi spravo, je prepričan Pahor.
Nadaljeval je z mislijo, naj ne bo nikoli več nobena ideologija skušnjava, da bi se obrnili proč od demokracije, in naj se nikoli več zgodi, da bi brat dvignil roko nad brata. Ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih sistemov so v uradu predsednika spomnili, da se je prav v teh dneh začel izkop posmrtnih ostankov iz Hude Jame. Po izkopu bodo pripravili pokop posmrtnih ostankov v spominskem parku Dobrava − pri iskanju rešitev v zvezi z žrtvami v Hudi Jami je namreč pomembno sodeloval predsednikov urad.
Ob današnjem, spominskem dnevu Študijski center za narodno spravo pripravlja spominski dogodek v Ljubljani, v soorganizaciji z Vojaškim vikariatom Slovenske vojske in stolno župnijo sv. Nikolaja. Danes bodo potekali kar trije dogodki.
V nekdanjih zaporniških celicah v Ljubljani bodo danes odprli razstavo avtorice Helene Janežič STOP, cenzura!, katere osrednja nit je prepovedana literatura in knjižnice med letoma 1945 in 1991. Nato bodo položili cvetje k spominski plošči na stavbi veleposlaništva ZDA, sledila pa bo maša za žrtve omenjenih režimov v stolnici sv. Nikolaja, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Po maši bo kratka akademija vojaškega vikariata Slovenske vojske in nagovor pisateljice, publicistke, prevajalke in aktivistke za človekove pravice Alenke Puhar.
Na evropski ravni letos slovesnost poteka v Bratislavi na Slovaškem. Spomin na evropsko zgodovino mora okrepiti, da se zavzamemo za naše skupne vrednote in načela, so poudarili predstavniki evropske komisije.
»Na srečo današnjim mladim generacijam Evropejcev ni bilo treba živeti v totalitarnem ali avtoritarnem režimu. Tega nikoli ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Zato je še posebej pomembno, da ohranjamo spomin na zgodovino ter se zavedamo, kako zelo drugačna je v primerjavi s preteklostjo današnja Evropska unija s svojimi demokratičnimi sistemi, svoboščinami in spoštovanjem pravne države,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Dan spomina je bil določen z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je leta 2009 sprejel evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno zaznamujemo tudi pri nas.
