Spomladi »krst« naše največje sončne elektrarne
V Prapretnem, na rekultiviranem odlagališču elektrofiltrskega pepela in žlindre iz nekdanje trboveljske Termoelektrarne, kjer raste naša največja, 3,036-megavatna sončna elektrarna (SE), so zaključili z montažo 6748. modula. Investitor, Holding Slovenske elektrarne (HSE), je prve kilovate energije iz Prapretna sicer napovedoval za lansko jesen. Zdaj je »krst« 2,5-milijonske investicije prestavljen na letošnjo pomlad. Prapretno je sedmi »sončni objekt« v skupini HSE in prvi z več kot enim megavatom moči.
SE Prapretno bo energijo v distribucijski sistem oddajala prek novozgrajene 20-kilovoltne povezave oziroma prek razdelilne transformatorske postaje Hrastnik. Kot pričakujejo v HSE, bo letno proizvedla dobre 3,3-gigavatne ure električne energije, kar zadošča za letno oskrbo približno osemsto povprečnih gospodinjstev ali okrog trideset šol. Zajela bo površino dobrih štirih nogometnih igrišč.
Krajšo zamudo pri gradnji v HSE pripisujejo predvsem »zunanjim dejavnikom«. Kot pojasnjujejo, so se zaradi konjunkture podaljšali dobavni roki pri dobaviteljih ključne elektroenergetske opreme, nujne za delovanje elektrarne. To je povzročilo zamik montaže v zimske mesece, ko so dela tekla nekoliko počasneje, na slabše napredovanje aktivnosti pa je vplival tudi covid-19. Kljub temu še vedno pričakujejo, da bodo glavni cilj dosegli, da bo SE Prapretno letos spomladi oziroma poleti že polno obratovala. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja namreč ni predvideno poskusno obratovanje.
Rekordna proizvodnja iz obnovljivih virov
Skupina HSE, naš največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, OVE, – v 2020 so proizvedli 88 odstotkov vse »zelene« električne energije v državi -, investicijske načrte tudi sicer prednostno usmerja v OVE. Dravske in Soške elektrarne so s proizvedenimi 995 gigavatnimi urami elektrike oktobra lani zabeležile rekordno, največjo mesečno proizvodnjo v zgodovini obstoja skupine, prav tako v oktobru 2020 je HSE zabeležil še največjo dnevno količino proizvedene električne energije v obstoju: kar 36,7 gigavatne ure.
V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) oziroma na odvodnem kanalu hidroelektrarne Zlatoličje so že avgusta stekla gradbena dela za postavitev sončne elektrarne moči 2,7 megavata, ki bo predvidoma zaključena še to leto. V DEM bodo letos nadaljevali tudi z umeščanjem v prostor še ostalih segmentov sončne elektrarne skupne moči 30 megavatov, ki bo stala na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, za sončne elektrarne pa iščejo tudi dodatne primerne lokacije. Večjo sončno elektrarno v bližini akumulacijskega bazena črpalne hidroelektrarne Avče pa načrtuje tudi njihova družba Soške elektrarne Nova Gorica.
