Spor zaradi ogrevanja odkril vrsto težav Teša

Energetika: za ogrevanje Velenja in okolice bi bil primeren šesti blok, a če nepredvideno izpade, bi bil problematičen ponovni zagon.

Objavljeno
29. oktober 2015 19.16
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana – Sodišče je z začasno odredbo presodilo, da Teš daljinskega ogrevanja Šaleške doline ne sme prekiniti, kljub temu da dobava toplote ni povsem zanesljiva. Vladna uredba, ki bi dovoljevala nadaljevanje obratovanja četrtega bloka, še ni sprejeta, šestega bloka pa samega ni mogoče zagnati.

»Prvega januarja 2016 bo šesti blok gotovo v obratovanju. Za četrtega čakamo na uredbo, ki je v javni obravnavi do konca meseca. Sledi še preučitev predlogov, potem medresorsko usklajevanje. Če smo optimistični, bi lahko vlada uredbo sprejela sredi novembra. Poleg tega smo oddali še vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Če ne bi bilo ovir, bi lahko 1. januarja deloval še četrti blok,« pravi direktor Teša Matjaž Eberlinc. Predvideno je sicer bilo, da bo poleg delujočega šestega bloka po 1. januarju prihodnje leto v hladni rezervi peti blok; četrtega naj bi namreč zaradi prevelikih emisij ustavili.

Konzervirani peti blok

Vendar dva razpisa za vgradnjo čistilnih naprav za dušikove okside na peti blok nista bila uspešna. Na prvem so bile ponudbe previsoke, na drugem so cene padle pod šest milijonov evrov, vendar ponudniki niso hoteli podpisati jamstev, da bodo nove naprave v resnici znižale emisije dušikovih oksidov pod dvesto miligramov na kubični meter zraka. »Zakon ne dopušča sprejetja ponudbe, ki ne izpolnjuje vseh pogojev razpisa,« pravi Eberlinc. Peti blok je zato najverjetneje na poti k trajnejši konzervaciji.

V najslabšem primeru Tešu za ogrevanje Velenja in okolice ostanejo šesti blok in plinski turbini, ki pa v osnovi nista namenjeni ogrevanju. V pogodbi s Komunalnim podjetjem Velenje, ki jo je leta 2008 kot direktor Teša podpisal Uroš Rotnik - ta zdaj zaseda položaj direktorja Komunalnega podjetja Velenje - ni niti plinskih turbin, niti šestega bloka, niti tretje toplotne postaje. Že to je za Teš dovolj velik vzrok za dopolnitve pogodbe, drugi pa je metodologija za določanje cen, ki jo je sprejela Agencija za energijo.

Vprašanje je namreč, kaj se zgodi, če šesti blok nepredvideno izpade. Zagon takega bloka traja dlje, predvsem pa mora zanj drug vir energije zagotoviti dovolj zagonske pare. Eberlinc pravi, da bodo imeli tehnično rešitev za to prihodnje leto. »Ogrevanje v dolini ni več samoumevno, ker so bile v preteklosti storjene tehnične napake. Nekdo je načrtoval blok, ki se ne more sam zagnati, če izpade ali ga mi ustavimo. Blok 6, vreden 1,4 milijarde evrov, potrebuje zunanji vir za napajanje,« pojasnjuje generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Blaž Košorok.

Plinski turbini lahko zagotavljata toploto le do osem ur, težave v delovanju Teša 6 pa lahko trajajo tudi dlje. Poleg tega je toplota iz plinskih elektrarn približno trikrat dražja kot iz Teša 6. »S plinskima turbinama zagotavljamo sekundarno in terciarno regulacijo za Eles, kar Tešu na leto prinese nekaj manj kot tri milijone evrov. Prihodek od ogrevanja doline je le malo višji, med tremi in 3,5 milijona evrov,« pravi Košorok.

Ogreva komunala

»Ogrevanje v dolini je povsem primerljivo z vsemi drugimi. Zakaj je miselnost taka, da če je objekt v dolini, mora biti tudi ogrevanje družbeno odgovorno in poceni? Zakaj nimajo Fužine družbeno odgovornega ogrevanja, če je zraven moščanska termoelektrarna?« sprašuje Košorok. Cena toplote iz Teša je od leta 2008 ostala enaka, 11 evrov na megavatno uro; cena ogrevanja za končne uporabnike pa se je v Velenju vsa leta dvigala. Komunalno podjetje Velenje za megavatno uro toplote zaračuna 32 evrov. V Ljubljani stane 62 evrov, TE-TOL pa zanjo zaračunava med 35 in 36 evri.

»Je sploh smiselno v prenovo bloka 5 vložiti od 12 do 20 milijonov evrov samo zato, da bo ogrevanje v dolini še naprej zanesljivo?« sprašuje Košorok. Analize kažejo, da bi bilo najbolj ekonomično podaljšati delovanje četrtega bloka, petega pa bi bilo najbolje trajneje konzervirati. Po malce založenih dokumentih bloka pet in šest sploh ne bi mogla obratovati sočasno brez novega daljnovoda. »V to dolino smo letos vložili 400 milijonov evrov. Zakaj bi morali izvajati še nove investicije, ki se ne izplačajo?« sprašuje Košorok.

Dve ceni za isti premog

Dodatna stvar, ki bi jo v Tešu radi ustrezno uredili tudi v pogodbi o dobavi toplote Komunalnemu podjetju Velenje, sta dve ceni za isti premog iz Premogovnika Velenje: višja za proizvodnjo elektrike (2,75 evra na gigadžul) in nižja za proizvodnjo toplote (2,30 evra na gigadžul). To namreč povzroča izgubo tudi v Premogovniku Velenje.
Vendar Košorok opozarja, da spor ne teče o cenah ogrevanja, po metodologiji agencije za energijo bi ceno megavatne ure toplote iz Teša dvignili zgolj na 14 ali 15 evrov, temveč o prekinljivosti ali neprekinljivosti dobave toplote. »Na začasno odredbo sodišča smo poslali ugovor, odločitve sodišča pa še ni. Dejstvo je, da se to še ni opredelilo do vsebine,« pravi Eberlinc, ki dodaja, da Komunalno podjetje Velenje izvaja javno gospodarsko službo in mora zagotavljati vire za daljinsko ogrevanje, ki ga zaračunava uporabnikom. »Vsak vir ima svojo zanesljivost. Teš je podvržen tržnim dejavnikom, smo predvsem elektrarna, ne toplarna. Komunala bi morala ukrepati že precej prej. Pogodba je stara že šest let, pa se ni zgodilo nič, čeprav so vsi vedeli, da bomo v Tešu leta 2015 zagnali nov vir,« meni Eberlinc. Košorok dodaja, da bi moralo Komunalno podjetje Velenje že pred leti začeti razmišljati o nadomestnem viru toplote.

Klestenje stroškov nujno


Variabilni stroški proizvodnje ene megavatne ure elektrike v Tešu 6 so med 35 in 36 evri, z vsemi drugimi stroški cena naraste na 55 ali več evrov. Za primerjavo: megavatna ura elektrike na borzi stane v Leipzigu 32 evrov, na Madžarskem pa 40 evrov. Košorok zato napoveduje tri leta resnih preizkušenj za skupino HSE, a tudi priložnost, da se kaj spremeni, med drugim kolektivne pogodbe.

Koliko zaposlenih bo preveč, če bo januarja prihodnje leto obratoval le šesti blok, Eberlinc noče ugibati. »Postopka za ugotavljanja presežnih delavcev še ni bilo. Še vedno računamo na dve posadki, prvo za šesti blok, drugo za četrti ali peti blok in plinske turbine. V usposabljanje za delo na četrtem, petem in šestem bloku smo vključili 179 ljudi,« pravi Eberlinc. Zdaj je v Tešu zaposlenih 409 ljudi, kar je 31 manj kot lani, do konca leta pa jih bo 389 ali 11 odstotkov manj kot lani.

Primerjalne študije kažejo, da je pravo število zaposlenih za dva bloka približno dvesto, opozarja Košorok. Racionalizacija bo sicer potrebna v vsej skupini, tudi v Premogovniku Velenje, kjer menda en rudar preživlja še dva zaposlena nad jamo.

Rotnik: Kje je sploh težava?

Direktor Komunalnega podjetja Velenje Uroš Rotnik pravi, da je imela komunala do 1. julija pogodbo, v kateri je določeno, da Teš dobavlja toploto za 31.000 odjemalcev in 600 pravnih oseb brez prekinitev. »Letos smo dobili prvi dopis, da ne bo toplote, če v Tešu ne bodo proizvajali elektrike. Tega nismo pričakovali, saj je bilo še februarja v NIP6 predvideno, da bo peti blok obratoval do leta 2027 in proizvajal 1000 gigavatnih ur na leto,« pravi Rotnik in dodaja, da tudi plinski turbini lahko zagotovita dovolj toplote za uporabnike. »Ena turbina daje 50 megavatnih ur toplote, največji odjem pa je bil 95 megavatnih ur. Res je, da je taka proizvodnja toplote dražja, vendar ne bi trajala več kot sto ur na leto, zato se to na ceni toplote ne bi smelo bistveno poznati,« meni Rotnik.

Opozarja, da ima Ljubljana povsem enak sistem, toplarno na premog, ki ga Ljubljančani preplačujejo, saj stane kar pet evrov na gigadžul, in turbine na plin. V Velenju stane megavatna ura toplote 22 evrov, pravi Rotnik, pri čemer je v to ceno vključeno tudi vzdrževanje toplotnih postaj, kar v Ljubljani tudi plačujejo uporabniki. Rotnik trdi, da je proizvodnja toplote petkrat cenejša kot elektrike, opozarja tudi, da Agencija za energijo ni potrdila še nobenega predloga cene. »Če Teš ne bo delal elektrike, napovejte, pa bomo izračunali to ceno ogrevanja,« pravi Rotnik.

O različnih cenah istega premoga pa Rotnik pravi, da je bila to odločitev Premogovnika Velenje. »Ta je to ponudil kot družbeno odgovorno podjetje, ker iz prezračevalnih jaškov rudnika smrdi. Teš pa ni bil neumen in je nižjo ceno sprejel,« pojasnjuje.