Sporna definicija družine

Ljubljana – V SDS in SLS bodo proučili predlog, ko jim ga bodo uradno predstavili, so pa oboji zadržani do predvidene definicije družine. SNS ne bo podprla ne prvotnega ne popravljenega besedila zakonika, koalicijska LDS pa bo verjetno vztrajala pri prvi dikciji zakona. Na MDDSZ so – zaradi pat pozicije in dolge procedure v državnem zboru, kjer matično delovno telo v desetih mesecih še ni končalo obravnave tretjega člena od 303 – pripravili kompromisni predlog. V njem so, kot smo že pisali, spremenili točki, ki sta dvignili največ prahu v javnosti: da se izenači zveza moškega in ženske z istospolno, kar daje homoseksualnim partnerjem možnosti za posvojitev otroka.

Po planu B bi status zakonske zveze imela le skupnost moškega in ženske, istospolni par pa bi lahko imel status partnerske skupnosti. Homoseksualna partnerja ne bi mogla posvojiti tujega otroka, lahko pa bi eden od partnerjev posvojil biološkega otroka drugega partnerja. Tudi v novem dokumentu ostaja definicija družine enaka kot v prvotnem besedilu, da torej družino tvori otrok z enim od staršev ali dvema oziroma skrbnikoma, kar pomeni, da je družina tudi istospolna partnerska skupnost z otrokom. Do te opredelitve pa ima pomisleke vsa opozicija.

V imenu interesa otrok

Pri SDS pravijo, da zakonika ne bodo podprli, če ne bosta upoštevani njihovi dve bistveni pripombi: »Definicija družine se ne sme razširiti, razvrednotiti na kakršno koli skupnost otroka z odraslimi. Pojem zakonske zveze mora ostati rezerviran za življenjsko skupnost ženske in moškega, ohranjen mora biti tudi njen pomen, ki je v zasnovanju družine. Določbe o posvojitvi pa je treba spremeniti tako, da je v ospredju interes otroka, in ne jasno izražen interes posvojitelja,« so pojasnili pri SDS in dodali, da nikoli niso nasprotovali temu, da bi se istospolnemu partnerju dodelile starševske dolžnosti, če je njegov partner biološki starš otroka.

Tudi pri SLS vztrajajo, da se definicija družine ne spreminja: »Družina, kot jo poznamo in ji zaupamo že stoletja – mama, oče in otrok –, je v današnjem času najbolj razširjena vrednota Slovencev.« Po besedah vodje PS SLS Jakoba Presečnika podpirajo ureditve zvez istospolnih parov pri premoženjskoravnih zadevah, dedovanju in socialni varnosti, »ne pa jim kar dodeliti družbeni in pravni status, kot ga ima tradicionalna naravna družina, in še zlasti ne na račun otrok«. Kompromisni predlog bodo proučili, še vedno pa menijo, »da bi bilo najbolje sporni člen v celoti črtati«.

Kompromisi na račun človekovih pravic

V SNS po besedah poslanca Bogdana Baroviča vidijo v popravljanju družinskega zakonika »le iskanje političnih konsenzov, kjer je že spet prisotno zavračanje spoštovanja ljudi in otrok«. Menijo, da je prvotni družinski zakonik »in njegova deviantna sprememba le metanje peska v oči pred resničnimi življenjskimi težavami, s katerimi se ljudje srečujemo v vsakdanjem življenju«.

Da bodo še proučili tako imenovani plan B, zagotavljajo tudi koalicijske poslanske skupine, so mu pa načeloma naklonjene, razen v LDS, kjer ponavljajo, da ne sprejemajo gnilih kompromisov na račun človekovih pravic in bodo, vsaj tako se zdi, vztrajali pri prvotnem besedilu. Večini drugih vladnih poslancev se zdi novi predlog korak naprej, saj je jasno, da besedilo, kakršno je zdaj pred parlamentarnim odborom za delo, družino, socialne zadeve in invalide, nima tako rekoč nobene možnosti za sprejetje.

Državna sekretarka Anja Kopač Mrak je predlog v petek predstavila koaliciji, ta teden pa ga namerava še opoziciji. Ali bodo modifikacije širše podprli, pa bo znano do prihodnje seje matičnega parlamentarnega odbora, ki je predvidena za 10. februarja. Takrat bo jasno, ali se bo uresničila namera ministrstva, da bi družinski zakonit začel veljati v drugi polovici leta.