Sporna stanovanja v Polju in Šiški

Podpredsedniku odbora za urbanizem Mirku Brniču se zdi načrt stanovanj v Polju sporen, predsednik odbora Janez Koželj ga brani.

sre, 16.05.2012, 12:00
Stanovanja za mlade družine

Kot se vidi iz skenograma pobude 247, naj bi ob Cesti XL v štirih nizih zgradili naselje 33 nizkih lesenih hišk za mlade družine. Naredili bi jih po vzoru projekta minimalnih stanovanj z lanske poletne delavnice študentov arhitekture. Ti so ob svoji fakulteti pod mentorstvom Janeza Koželja postavili enoti s kvadraturo okoli 10 kvadratnih metrov (visoki sta bili 3,7 metra). V Polju bi imela vsaka enota v povprečju 28 kvadratnih metrov uporabne površine, naselje pa bi spominjalo na naselje Wildrose v Københavnu.

Ljubljana – Načrtovana gradnja stanovanj za mlade družine v Polju in dveh stolpnic namesto hotela ob Celovških dvorih sta bili glavni vsebinski in najbolj sporni točki ponedeljkove izredne seje odbora za urejanje prostora in urbanizem, povezane s spremembami izvedbenega dela OPN MOL.

Predsednik odbora Janez Koželj je že v uvodu dal vedeti, da je izredno sejo sklical zato, da ne bi bila obremenjena z nobeno drugo točko dnevnega reda kot s pripombami in pobudami k izvedbenemu delu OPN MOL in da si je želel »strokovne in ne politične seje«. Dodal je še, da ni navdušen nad navzočnostjo novinarja.

Potem ko je Koželj predstavil glavne vsebinske pripombe in pobude z nedavne javne razprave na GR o spremembah in dopolnitvah izvedbenega dela OPN MOL, je člane odbora prosil, naj predstavijo svoje pripombe in ne »pogrevajo« vročih tem, ki so jih te dni polni časopisi. Poziv je izzvenel v prazno, saj so skoraj dve uri govorili le o najbolj spornih gradnjah stanovanj v Polju in ob Celovških dvorih.

Podpredsednik odbora Mirko Brnič Jager je skušal dopovedati, da pri dokumentu, kakršen je OPN, ne bi smelo biti nezadovoljstva ljudi s predvidenimi spremembami in da ti kot glavno težavo navajajo premajhno upoštevanje njihovih interesov. Slišati bi morali, kaj hočejo, še zlasti, če gradnji stanovanj za mlade družine ob pokopališču v Polju nasprotuje kar štiristo krajanov.

Ko trčita dva interesa

Koželj je hotel razpravo o stanovanjih v Polju prekiniti, češ da odbor nima dovolj podatkov o tej zadevi, a jo je vseeno problematiziral z vprašanjem, ali morda ne gre le za sebični interes stanovalcev Ceste XL, ki si pač ne želijo novih sosedov. Sam je za usklajevanje in iskanje kompromisnih rešitev, ne pa za izključevanje. Tako kot je legitimen interes teh stanovalcev, da se bojujejo za svoje »pravice«, je legitimen tudi javni interes MOL, da na svoji parceli (ki so si jo nekateri prilastili in jo uporabljajo za vrtičke) zgradi prva stanovanja za štirideset družin.

Ko je Jager omenil 65-metrski sanitarni pas, ki da ga skuša MOL močno skrčiti, pa je Koželj odvrnil, da je bila taka širina pred leti, ko se je na pokopališču pokopavalo le klasično, najbrž smiselna, zdaj ko so tudi žarni pokopi, pa nič več.

Problematični stolpnici

Tako Jager kot Gregor Istenič sta problematizirala načrt za spremembo tipa gradnje ob soseski Celovški dvori. Prvotno predvideni hotel naj bi nadomestili z visokima stolpnicama, čemur ostro nasprotuje tamkajšnja novaa civilna iniciativa. Jager je namignil, da gre za še en priklon kapitalu, saj je načrt tako izpopolnjen, da bi ga morala podpreti vsaka banka. Seveda bi šlo to na škodo stanovalcev Celovških dvorov tako zaradi podvojene višine zazidave kot izjemno visokega faktorja pozidave. Istenič pa se je vprašal, ali ne bi bilo najbolje, da bi gradbeno jamo le zasuli.

Koželj je še opozoril, da je velika težava precejšnje število zahtev ljudi, da bi jim dovolili rekonstrukcije hiš na poplavnih območjih. Kot je povedal, država trmasto zavrača predloge MOL, da bi sama rešila probleme na teh območjih. Vodja oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek je dejal, da so ministru Francu Bogoviču že poslali predlog, da bi na območjih, ki ne sodijo v najvišje kategorije poplavne nevarnosti, ljudem omogočili dvig hiš (nasutje pod njimi) na njihovih parcelah.

Zaščititi drevesa

Člana odbora Blaž Lokar in Maja Simoneti sta predstavila več svojih »zelenih« pripomb k osnutku sprememb OPN MOL. Ugotovila sta, da otroška igrišča investitorji vse prepogosto umikajo na strehe objektov, kar je sporno, saj se tako omejuje ali celo onemogoča druženje z vrstniki (niso dostopna vsem otrokom). Po njunem mnenju je nujna sprememba členov o površinah za rekreacijo in otroška igrišča. Reševati jih je treba v parterju, ne nad njim. Odločno sta tudi proti zunanjim parkiriščem, ki se zajedajo v prostor objektov. Predlagata, da bi javne parkirne prostore urejali med cesto in pločnikom, ne med hišo in pločnikom. Prav tako se zavzemata za znižanje normativov za parkirne prostore.

Simonetijeva je še opozorila, da bi morali v spremembah bolj poudariti pomen dreves. Zanje bi morali predpisati višji standard zaščite, saj je zdaj vse preveč nestrokovnega obrezovanja in posekov brez dovoljenj.

Dejstvo je, da drevesa v mestu težko zrastejo (zaradi soljenja, izpušnih plinov...). Prepričana je še, da grmovje ni pravo nadomestilo zanje in da javni trgi ne bodo nikoli zaživeli, če jih bodo obdajali le grmi, ki ne dajejo sence.

Med Koželjevimi predlogi je zanimiv zlasti tisti, da bi s spremembo OPN dovolili, da bi za postavitev manjše hiše (ali prenovo obstoječe – v smislu zmanjšanja) dovolili tudi manjšo parcelo od 400 kvadratnih metrov, saj ta omejitev zdaj ljudem preprečuje, da bi gradili objekte, primerne svoji denarnici. Zavzema se še, da bi na stavbnih zemljiščih do začetka gradnje objekta dovolili tudi začasno rabo – za parkirišča, vrtičke in igrišča, kot je vse pogostejša praksa po Evropi.

Prijavi sovražni govor