Sporne točke na meji s Hrvaško

Reševanje obmejnega spora s Hrvaško traja že vse od osamosvojitve, danes popoldne pa bo znana odločitev arbitrarnega sodišča, ki bo določila, kje bo potekala meja med državama na kopnem in na morju. Katere so sporne točke na meji s Hrvaško, o katerih je odločalo Stalno arbitražno sodišče v Haagu?

Piranski zaliv

Največ sporov je zanetilo postavljanje meje v Piranskem zalivu. Po sporazumu, ki sta ga leta 2001 sklenila Janez Drnovšek in Ivica Račan, bi meja na morju Sloveniji prinesla štiri petine Piranskega zaliva. Slovenija bi tako dobila stik z odprtim morjem, Hrvaška pa neposredno mejo z Italijo. Zaradi pritiska hrvaške opozicijske stranke HSS je Račan že naslednje leto od sporazuma odstopil. Na slovenski strani pa je sporazum še danes prepoznan kot najbolj pravičen za obe strani.

Levi breg Dragonje

Drugo sporno območje na Primorskem je ozemlje ob Dragonji, ki je veliko 113 hektarov in se razprostira južno od sedanjega toka reke Dragonje. Na njem so trije zaselki: Škodelin, Bužini in Mlini-Škrilje, Slovenija je prepričana, da je celotno območje slovensko, saj je zanj pred 25. junijem 1991 vodila kataster in zemljiško knjigo. Hrvaška, ki je to vzpostavila kasneje, pa po drugi strani meni, da meja poteka po reki Dragonji.

Metlika

Na območju Metlike se nahaja nekaj hektarov veliko sporno območje, kjer je kataster razdrobljen, za del območja pa se vodi tudi dvojna evidenca ali pa evidence sploh ni. Katastrska meja je sporna, povezovalna cesta pa na nekaj sto metrih večkrat prečka mejo zemljiškega katastra.

Trdinov vrh

Trdinov vrh ali hrvaška Sveta Gera je s 1178 metri nadmorske višine ena najvišjih vzpetin v Gorjancih. Na vrhu sta telekomunikacijski stolp in vojaški objekt, o katerem Hrvaška trdi, da ga je Slovenija okupirala. To sporno območje je relativno majhno − gre za le nekaj kvadratnih metrov.

Območje Mure

Na severovzhodu Slovenije je bila katastrska meja določena s tokom reke Mure že ob parcelaciji zemljišč sredi 19. stoletja. Reka je kasneje večkrat spremenila tok, katastrske meje pa ji niso sledile. Danes Mura ponekod teče tudi do dva kilometra južneje od nekdanje struge. Na slovenskem, levem bregu leži za okoli 800 hektarov katastrsko hrvaških območij, na hrvaškem pa za okoli 260 hektarov katastrsko slovenskih območij. Tako prebivalci kot oblast so levi breg reke dojemali kot slovenskega, desnega pa kot hrvaškega. Slovenija želi, da tako ostane, Hrvaška pa zagovarja upoštevanje katastrske meje.

***

Celotno dogajanje v zvezi z arbitražo bomo spremljali na Delo.si, od 14. ure dalje pa bomo branje razsodbe spremljali tudi z blogom v živo.