Sporno pismo vodje Ksevta

Miha Turšič je v javnem pismu kritiziral nov program javnega zavoda, v odgovor pa je dobil zmerjanje v. d. direktorice te ustanove.

sob, 11.11.2017, 06:00

Ljubljana – Neni Dokuzov, ki je Ksevt (Kulturno in gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij) kot vršilka dolžnosti direktorice vodila od pomladi, je vlada podaljšala mandat. Ta podatek je pomenljiv, če vemo, da je vlada to odločitev sprejela manj kot teden po tem, ko je Dnevnik objavil njeno žaljivo korespondenco z Miho Turšičem, umetnikom, enim prvotnih ustanoviteljev in nekdanjim v. d. direktorjem Ksevta.

Miha Turšič je 11. oktobra v javnem pismu opozoril predvsem na to, da se zavod, odkar je spomladi postal državna institucija pod jurisdikcijo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), odreka prvotni programski usmeritvi v kulturalizacijo vesolja, za katero je projekt dobil večinsko evropsko in delno državno financiranje, hkrati pa Turšič novemu vodstvu očita pomanjkanje programske vizije. V. d. direktorica Nena Dokuzov je Turšiču odgovorila s pismom, v katerem diskreditira njegovo delo, denimo, takole: »Ti nisi umetnik. Ti si blefer. S tem pismom si to dokazal. A se sploh ne spoštuješ? Tebi ni do umetnosti, niti slučajno. Žleht si, nisi bil sposoben ustvariti denarja iz tistega, kar si delal v službenem času. A je bila tvoja plača upravičena? Kaj si sploh delal? Grafike? Za to jaz lahko najamem 16-letnega srednješolca.«

Nekateri dolgoletni direktorji javnih kulturnih ustanov in poznavalci področja so si edini, da takšna komunikacija vodstvenih kadrov ni sprejemljiva. Direktor Kina Šiška Simon Kardum pravi: »Dve leti je minilo od gladovnega štrajka umetnika in soustanovitelja Ksevta Mihe Turšiča. Danes vemo, da je na srečo še vedno živ, da pa Ksevt po združitveni akrobaciji posameznih ministrstev Cerarjeve vlade neizprosno propada. Nekateri smo takrat na pristojnem parlamentarnem odboru na to opozarjali, a saj vemo, kako je s tem. Pač ne slišijo dobro.« Vlada, natančneje državni sekretar Tadej Slapnik, je potrebovala dve leti, da je na novo zagnala prej globalno odmeven projekt, ki je stavil predvsem na kulturalizacijo vesolja, pravi Kardum, pri čemer ni jasno, kaj vlada pravzaprav hoče: »Turizem? Podjetniška druženja? Program za letos je zgolj popisovanje lepih želja, ki ne temelji niti na zagotovljenih sredstvih niti na optimizirani kadrovski sliki.«

In dodaja: »Prav zanima me, kako bo videti končno vsebinsko in poslovno poročilo Ksevta konec februarja prihodnje leto (če ga bo javnost sploh videla), ki ga bo predložila Nena Dokuzov. Prav tista, ki si je z nesramno, pritlehno in izsiljevalsko korespondenco s Turšičem privoščila zgodovinski zdrs, obenem pa zaslužila protivprašanje. Kdo, zaboga, je Nena Dokuzov?«


Podobno kritična je Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, ki poudarja, da se od predstavnikov kulturnih institucij pričakuje vsaj minimalno raven spoštljivega komuniciranja. Po njenem mnenju morajo ti kadri poznati delo umetnikov, še posebno kadar podajajo vrednostne sodbe. »Pismo Dokuzove nikakor ne dosega minimalnega kriterija komuniciranja z umetniki, njegovega žaljivega tona se ne bi smelo odpustiti, nepoznavanje in banaliziranje dela Mihe Turšiča pa je neodgovorno spregledati.«

Direktorju Muzejev in galerij mesta Ljubljana Blažu Peršinu se zdi skrb vzbujajoče to, na kako nizki ravni je pri nas razumevanje in vrednotenje umetnosti.

MGRT je na vprašanje Dela, kaj Neno Dokuzov kvalificira za položaj v. d. direktorice Ksevta, odgovorilo, da je ta magistrica ekonomskih znanosti, ki je deset let delovala na področju kohezijske politike in je dosegla dobre rezultate. »Glede na zahtevnost področja kohezijske politike (vključno z multidisciplinarnostjo področja) menimo, da je strokovno usposobljena oseba za izvedbo zahtevnih projektov.« Konsolidirala naj bi tudi finančni položaj Ksevta. O tem, ali vlada z njenim imenovanjem pritrjuje tudi njenim komunikacijskim standardom, so z ministrstva odgovorili: »Zasebnih komunikacij, objavljenih v javnih medijih brez privolitve, ne komentiramo.«

Prijavi sovražni govor