Sporno združevanje izobraževalnih zavodov

Vladnega sklepa še ni, zavodi so proti združitvi.

Objavljeno
12. september 2012 11.18
Jasna Kontler Salamon, Znanost
Jasna Kontler Salamon, Znanost

Ljubljana – Ena od značilnosti dela vlade je vnema po združevanju obstoječih zavodov. Že spomladi je finančno ministrstvo v izhodišču za pripravo rebalansa proračuna (podlaga za ZUJF) predvidelo tudi združitev nekaterih javnih zavodov s področja izobraževanja.

To so Zavod RS za šolstvo (ZŠ), Pedagoški inštitut (PI), Šola za ravnatelje (ŠR), Andragoški center Slovenije (ACS) ter Center RS za poklicno izobraževanje (CPI). Pred nekaj dnevi je predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) ugotovilo, da je »predlog za združevanje pripravljen brez kakršnihkoli analiz delovanja javnih zavodov in tudi brez argumentov, ki bi potrjevali upravičenost združitve tako pomembnih razvojnih institucij na področju vzgojno-izobraževalnega sistema«. Zato konfederacija »podpira zahteve zaposlenih in članov sindikatov, da se ohrani samostojnost javnih zavodov na nacionalni ravni«. Sindikati prav tako ugotavljajo, da predlog združitve ne bo prinesel racionalizacije in boljšega dela omenjenih javnih zavodov, ampak bo samo olajšal odpuščanje zaposlenih.

»K izhodu iz krize prispevamo več, če ohranimo strokovno in organizacijsko suverenost«

Doslej napovedano združevanje še ni naletelo na odobravanje v nobenem od omenjenih zavodov. Res pa je, da se jih večina ni odločila svoje pomisleke deliti z javnostjo oziroma so to naredili bolj diskretno.
Tako je Andragoški center Slovenije na svoji spletni strani zapisal, da se zavedajo resnosti krize, vendar verjamejo, »da lahko k izhodu iz nje prispevamo več, če ohranimo strokovno in organizacijsko suverenost«. Objavili so tudi dokument, ki prikazuje dosedanje uspešno delo centra, priča pa tudi o tem, da so mu skrčili financiranje že v prejšnji vladi. Dodali so tudi pismo, ki ga je direktor ACS Andrej Sotošek že aprila napisal ministroma Žigi Turku in Andreju Vizjaku ter njunima državnima sekretarkama. V njem med drugim poudarja, da ima center veliko zaslug, da je Slovenija v vključevanju odraslih v vseživljenjsko učenje na šestem mestu v EU. Opozarja, da imajo vse podobno uspešne države tudi svoje krovne ustanove za izobraževanje odraslih.

Tudi Zavodu RS za šolstvo se – po ugotovitvi predsedstva KSJS – napovedujejo problematične posledice uveljavitve združitve. »Predvideva se ukinjanje območnih enot Zavoda RS za šolstvo (območne enote Slovenj Gradec, Murska Sobota, Koper), ki delujejo bodisi na že tako deprivilegiranih področjih bodisi na območjih, kjer živijo nacionalne manjšine in opravljajo tudi pomembno povezavo z zamejci, kjer bi bilo treba delovanje še okrepiti, ne pa ukinjati.«

Argumente proti združitvi pa vse od začetka poudarjajo na Pedagoškem inštitutu. O tem smo se pred kratkim pogovarjali z direktorico PI dr. Mojco Štraus in s predsednikom znanstvenega sveta PI prof. dr. Igorjem Žagarjem. Oba sta najprej poudarila, da v inštitutu, čeprav nad njimi že mesece visi grožnja združevanja, za zdaj delujejo normalno, da pa se z iztekom leta povečuje negotovost. Štrausova:

»Kot raziskovalni inštitut moramo načrtovati delo za več let vnaprej. Že pred poletjem smo se s sklepom našega upravnega odbora odločili, da bomo pri vsem ravnali tako, kakor da bomo ohranili sedanji status. Ko sem resornega ministra spraševala o tem, mi je dejal, da bo to odgovorna odločitev, a da se bomo morali prilagoditi, če bodo spremembe. Mi pa nočemo samo čakati, radi bi aktivno vplivali in ministrstvo prepričali, da bi združitev ogrozila naše raziskovalno delo.«

O združevanju le interni dokument iz leta 2006

Tudi predsednik znanstvenega sveta PI ugotavlja, da sedanje razmere slabo vplivajo na raziskovalce inštituta. »Doslej nismo dobili še nobenega dokumenta, nobenega sklepa, imamo le neki interni dokument o tovrstnem združevanju iz leta 2006. Ta predvideva združitev v Inštitut za razvoj vzgoje in izobraževanja (IRVI), ki naj bi postal osrednja razvojna ustanova na področju šolstva in združil spremljanje, raziskovanje in evalviranje pedagoške prakse, razvojno in svetovalno delo. Toda ta zamisel je bila že takrat zavrnjena in nato skoraj pozabljena, ideja pa je oživela z letošnjim predlogom rebalansa proračuna.

Pri tem najbolj bode v oči, da smo edino mi javni raziskovalni zavod, sicer pa gre za javne zavode, ki podpirajo vzgojo in izobraževanje. V prvotni različici združevanja sta celo Muzej športa in Šolski muzej, ki res ne spadata zraven. Toda najbolj izstopamo mi, ki smo po definiciji neodvisni in tudi nismo financirani neposredno iz proračuna.« Pedagoški inštitut se od drugih omenjenih insitucij razlikuje tudi po sestavi, saj zaposluje pretežno raziskovalce. »Med našimi temeljnimi poslanstvi je razvoj znanosti, kar nas še posebno loči od drugih ustanov. Več kot polovica mojih sodelavcev ima doktorat znanosti. V primeru združitve si težko predstavljamo, da bi lahko ohranili naš dolga leta pridobivani imidž mednarodno ugledne raziskovalne ustanove,« pravi Štrausova.