Tiskane izdaje
Ljubljana – Čistilke, hišniki, računovodje, administratorji, različni oskrbovalci, negovalci in zaposleni v tehničnih službah najmanj sedem let čakajo, da vlada izpolni obljubo in jim zviša plače. Zato bodo v četrtek protestirali pred vlado.
V javnem sektorju je malo več kot 8000 zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo ali celo manj, več kot polovica jih prihaja iz vzgoje in izobraževanja.
Sindikati konfederacije javnega sektorja (KSJS) so si edini: ker vlada nima posluha za odpravo plačnih neenakosti v javnem sektorju, bodo v četrtek pred njenim poslopjem protestirali. Branimir Štrukelj, predsednik KSJS in glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), je dejal, da je denar za nekatere vedno, za druge, denimo tiste z najnižjimi dohodki, pa nikoli.
Minimalna plača
Maja Makovec Brenčič. Foto: Igor Mali/Delo
Čeprav Sviz ministrici očita, da obljub ne drži, je znova zatrdila, da je julija sprožila postopek odprave plačnih anomalij. Pomočnice so od leta 2008 pridobile vrsto dodatnih nalog, zato je poklic kompleksnejši, kot je bilo sprva začrtano. Poleg odprave anomalij se bodo lotili še ovrednotenja njihovega strokovnega dela.
»V državi so izrazite neenakosti med zaposlenimi v javnem sektorju. Zdravniki se, ločeno od drugih, pogajajo o ustreznejšem vrednotenju njihovega dela. Ali lahko iz vladnega stališča razberemo, da takšna pogajanja za pomočnice vzgojiteljice niso dopustna?« se sprašuje Štrukelj. Spomnil je, da so se tudi policisti lahko pogajali za višje plačilo.
Ker do zdaj vlada sindikatom konfederacije javnega sektorja ni prišla naproti, bodo protestirali, pridružili pa se jim bo več kot 100 članov sindikata vzgoje in izobraževanja (VIR), ki so prav tako uvrščeni v plačno skupino J.
Štrukelj opozarja, da minimalna plača sega že prek 16. plačnega razreda. Pomemben del tistih s končano srednjo izobrazbo je na minimalni plači 790 evrov bruto oziroma 561 evrov neto, zato sploh ni več pomembno, ali si izobražen ali ne, opaža. Čeprav vlada daje vtis, da bo te anomalije odpravila, v proračunu za prihodnji dve leti ni niti evra, zato jo poziva, naj razkrije, koliko denarja bo temu namenila.
Branimir Štrukelj. Foto: Roman Šipić/Delo
Tomaž Virnik, predsednik Sindikata delavcev v pravosodju, navaja, da je večina tistih, ki so uvrščeni v plačno skupino J, ogrožena in blizu minimalne plače, zato se v sindikatu veliko ukvarjajo z revščino zaposlenih. Podobno je v policijskem sindikatu (PSS), katerih člani – administratorji, vzdrževalci, čistilke in kuharji – so prav tako prejemniki minimalne plače.
Bolničarji med najslabše plačanimi v državi
Dragica Kekec, generalna sekretarka Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, je pojasnila, da je v teh dveh dejavnostih približno 3000 delavcev iz plačne skupine J, ki zaslužijo manj od minimalne plače in zato dobivajo dodatke do minimalne plače.
Bolničarji prav tako dobivajo zgolj minimalno plačo in so med najslabše plačanimi v državi, pojasnjuje Jelka Mlakar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi, ki jih zastopa. V sindikatu tudi zato že nekaj časa razmišljajo o stavki.
Jelka Mlakar. Foto: Roman Šipić/Delo
Marjan Meglič, njihov generalni sekretar, pravi, da opravljajo anketo med člani o naklonjenosti stavki, hkrati čakajo na nov sestanek z ministrstvom za zdravje, zato se bodo o morebitni stavki odločili v prvi polovici novembra.
Zdravniki in zobozdravniki, združeni v sindikatu Fides – pridružil se jim bo tudi sindikat družinskih zdravnikov Praktik.um – pa bodo 8. novembra začeli belo stavko, v času katere bodo opravili največ 40 ur na teden. Ker ne bodo opravljali nadur, bo oskrba pacientov nekoliko otežena.
