Sprejeli bi družine in ranljive skupine ljudi

Ljubljana – Slovenija je opolnoči zaprla meje za humanitarne transporte in začela izvajati schengenska mejna pravila, jutri pa bo vlada predvidoma sprejela integracijski načrt. Namenjen bo sprejemu beguncev iz sistema relokacije iz Italije in Grčije.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic po odločitvi Slovenije, da bo začela izvajati schengenska pravila na meji, preusmerja svojo pozornost od humanitarnega transporta migrantov čez slovensko ozemlje k namestitvi beguncev, ki bodo v Italiji in Grčiji zaprosili za mednarodno zaščito in jih bodo članice EU sprejemale v sistemu kvot in relokacije. »Gradiva so pripravljena in usklajena.« Ko bo odločitev sprejeta, bo znanih več podrobnosti. A kot je mogoče izvedeti iz dobro informiranih vladnih virov, je pričakovati, da bo vlada jutri potrdila integracijski načrt, kar bi bila podlaga za sprejem prvih prebežnikov že aprila. V ta namen bo vlada ustanovila urad za oskrbo migrantov, ki bo skrbel za horizontalno koordinacijo ukrepov in nalog pristojnih ministrstev.

Čeprav je bilo po zadnjih podatkih doslej vloženih 362 prošenj za azil, bo skladno z dogovori na ravni EU v sistemu kvot Slovenija v letu dni sprejela 562 prebežnikov, za katere bo morala celovito poskrbeti. Prva skupina iz Italije ali Grčije bi lahko prispela že aprila. »To je realno, ni pa še znano, kakšna bi lahko bila dinamika,« pojasnjuje Šefic.

Brez vpliva na izbor

Vladni načrt predvideva, da bi prosilce za mednarodno zaščito nameščali predvsem v urbanih okoljih. V začetni fazi bosta integracijski hiši dve – v Ljubljani in Mariboru. Skladno s potrebami bi lahko še razširili integracijsko mrežo. V tem primeru bi lahko prišle v poštev številne zasebne namestitvene pobude. Kot je razumeti, je vlada še vedno zainteresirana zanje, zato lahko vsi, ki so se ponudili, v prihodnjih dneh ali tednih pričakujejo klic ministrstva za notranje zadeve, ali so še pripravljeni omogočiti namestitev prosilcem za mednarodno zaščito.

Država bo, kot je predvideno, poskrbela za namestitev, učenje slovenskega jezika, vključenost otrok v vrtčevski ali šolski sistem. S pomočjo svetovalcev bo poskušala pomagati migrantom tudi z iskanjem zaposlitve, po letu dni bivanja v integracijskih centrih bi jim lahko zagotavljala oporo pri iskanju najemniških stanovanj.

Država gostiteljica ne more vplivati na izbor prebežnikov, ki bi jih sprejela, preverja jih lahko le iz varnostnih vidikov. Si pa, kot je slišati iz vladnih virov, želi Slovenija predvsem družine in ranljive skupine. V vladi menijo, da bi lahko te ljudi najlažje integrirali v družbo. V proračunu je za to predviden slab milijon evrov, a bo treba še dodati, pojasnjujejo dobro obveščeni viri. Slovenija lahko pri tem upa tudi na evropska sredstva.

Blokirana balkanska smer

Ukrepi Slovenije o doslednem izvajanju schengenskih pravil so skladni s sklepi februarskega vrha EU, je danes pojasnila evropska komisija. Odločitev slovenske vlade je praktično pomenila zaprtje balkanske migrantske poti, kar so potrdili na makedonski policiji, saj danes grško-makedonske meje ni prestopil noben migrant. Makedonija bo sprejemala le toliko prebežnikov, kolikor jo bo zapustilo. Ko je postalo jasno, da je balkanska pot zaprta, so z avstrijskega notranjega ministrstva sporočili, da bodo še ta teden umaknili 200 policistov z avstrijske južne meje.