Ljubljana - Odbor za notranjo politiko je na tretjem nadaljevanju seje za plenarno zasedanje DZ vendarle pripravil spremembe zakona za ureditev statusa izbrisanih. Ob tem so zavrnili dopolnila SDS, s katerimi bi izbrisanim zaostrili pogoje za pridobitev statusa.
O predlogu bi moral državni zbor odločati že na januarski redni seji, a do njenega začetka odboru za notranjo politiko ni uspelo končati obravnave. Omenjeno točko so sicer obravnavali na dveh sejah, a je zaradi polemične razprave in prostorske stiske v DZ niso uspeli zaključiti.
Današnje seje sta se udeležila tudi nekdanji notranji minister Andrej Šter in nekdanji sekretar na notranjem ministrstvu Slavko Debelak. Šter je poudaril, da je bila ob osamosvojitvi Slovenije zakonodaja s tega področja zasnovana zelo dobro, saj je preprečeval nastajanje oseb brez državljanstva. Kot je pojasnil, si je državljanstvo v samostojni Sloveniji pridobilo 170.000 posameznikov, 30.000 pa še status tujca.
Postopek pridobitve državljanstva je bil po njegovih besedah tedaj povsem jasen, zato "zelo težko verjame, da bil v Sloveniji tedaj kdor koli, ki je spregledal, da je nastala nova država". Po njegovem mnenju se je odločitev nekaterih, ki niso zaprosili za državljanstvo, izkazala kot slaba, saj se ni uresničila napoved, "da bomo v Sloveniji jedli travo", zato so številni med njimi spremenili svojo odločitev.
Šter je še poudaril, da je bilo ravnanje upravnih organov, predvsem ves čas njegovega mandata, legalno in legitimno.
Debelak pa je pojasnil, da je do osamosvojitve register stalnega prebivalstva zajemal vse, ki so imeli stalno prebivališče, ne glede na to, od kod so prihajali. Po uveljavitvi zakona o tujcih pa se je začela urejati evidenca državljanov, zato so morali tiste, ki za ureditev statusa niso zaprosili, prenesti v evidenco oseb, ki so 16. februarja 1992 postali tujci.
Ob tem je poudaril, da ni šlo za izbris, ampak zgolj za prenos v drugo evidenco. Po prenosu pa so upravne enote tem posameznikom pošiljala vabila in jih obveščale, kaj morajo storiti, da bi si uredili status.
Po mnenju Jožefa Jerovška (SDS) pojasnila Debelaka in Štera dokazujejo, da je bilo ukrepanje upravnih organov legalno, zato bi bilo edino produktivno sprejetje ustavnega zakona o izbrisanih. Franco Juri (Zares) je po drugi strani menil, da ustavni zakon lahko ustvari novo diskriminacijo. Po njegovem mnenju je potrebna sistemska rešitev, ki jo predlagani zakon ponuja.
Poslanci SDS so sicer predlagali številna dopolnila, s katerimi bi izbrisanim zaostrili pogoje za pridobitev statusa. Po besedah Branka Grimsa bi se izločili dve kategoriji: agresorje in špekulante. Predsednik odbora Vinko Gorenak pa meni, da bi brez sprejetja dopolnil v Slovenijo povabili tiste izbrisane, ki jih danes ni v Sloveniji in bi "število državljanov dvignili za 19.000".
V koalicijski poslanskih skupinah pa so opozarjali na nujnost sprejetja zakona. Miran Potrč (SD) je opozoril na odločbo ustavnega sodišča, ki je opozorilo, da je bil zakon o tujcih protiustaven. Juri pa je menil, da zakon popravlja tiste krivice, ki so bile povzročene zaradi takšne ali drugačne interpretacije zakonodaje.
Člani odbora so nato glasovali o vloženih dopolnilih. Sprejeli so koalicijska, ki so bila večinoma redakcijske narave, zavrnili pa so dopolnila SDS, s katerimi bi izbrisanim zaostrili pogoje za pridobitev statusa.
V SDS so med drugim predlagajo, da bi izbrisani lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje od dne, ko jim je bila izdana odločba, in ne od izbrisa, poleg tega pa bi bili do statusa upravičeni le, če so kadar koli zaprosili za dovoljenje za stalno prebivanje.
Poleg tega bi v SDS v zakon zapisali, da do povračila škode ne bi bili upravičeni izbrisani, ki niso vložili nobene vloge, in tisti, ki so "aktivno sodelovali v agresiji zoper Slovenijo". V poslanski skupini so tudi predlagali, da se rok za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje skrajša s treh let na tri mesece.
Novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji naj bi sicer po 18 letih celovito uredila problematiko izbrisanih, gre pa večinoma za tiste izbrisane, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa.