Sproščanje brezposelnim ni pomagalo do zaposlitve

Brezposelni niso v stiski le zaradi izgube dela, temveč tudi zaradi neprimernega odnosa svetovalcev in neprimernih delavnic.

Objavljeno
22. januar 2016 22.44
majcen brezposelni
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Celje – Brezposelni niso v stiski le zaradi izgube dela, temveč tudi zaradi neprimernega odnosa svetovalcev in neprimernih delavnic, na katere jih napotijo na zavodu za zaposlovanje. To je v svojih poročilih in na zadnjem obisku v Celju opozorila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in ministrstvo za delo pozvala k analizi učinkovitosti zavoda. A tako ministrstvo kot zavod trdita, da večjih težav ni, analize učinkovitosti pa ne nameravajo izdelati.

Gospa, njeno ime hranimo v uredništvu, je po 30 letih dela ostala brez zaposlitve. Izobražena mati samohranilka je tako kot drugih 113.000 registriranih brezposelnih v sistemu zavoda za zaposlovanje. Svetovalka ji je posredovala vabilo na delavnico o finančni varnosti. »Šla sem, če so me že povabili, čeprav je malo čudno, da brezposelnim predavaš o finančni varnosti. Predavateljica je začela z vprašanjem: »Kdo si želi, da bi imel več denarja?« In so vsi dvignili roko. Potem je razlagala o tem, kako je učila enega od Handanovićev, nato pa pokazala fotografijo svoje nasmejane babice. Pokazalo se je, da pravzaprav promovira vzajemne sklade,« razlaga gospa, ki je svetovalko na zavodu nato prosila, naj ji takšnih stvari ne predlaga več. Na »predavanju« je bil tudi seznam navzočnosti, kjer so se mnogi podpisali, ker so menili, da se morajo, predavateljica pa je tako prišla do njihovih elektronskih naslovov.

Zavod: Z vsemi delavnicami smo seznanjeni

Delavnica ni bila obvezna, niti je ni organiziral kateri od 13 koncesionarjev za delavnice učenja veščin vodenja kariere. Z zavoda za zaposlovanje so sporočili, da posamezna karierna središča zavoda občasno gostijo brezplačna predavanja zunanjih organizacij. Vendar so ob tem zagotovili, da »vse teme predavanj predhodno predstavijo strokovnim delavcem zavoda, informativno pa se predavanj običajno udeležijo tudi svetovalci zavoda.« Ob tem na zavodu pravijo, da sodelovanje odklonijo, če teme, ki jih želijo organizacije predstaviti, ne ustrezajo potrebam brezposelnih.

Brezposelna, ki prav tako ni hotela biti imenovana, se je udeležila obvezne delavnice: »Na njej smo se učili sproščati. Delavnica sama po sebi ni bila slaba, ampak zaradi nje nisem nič bliže zaposlitvi.« Podobno opozarjajo v uradu varuhinje: »Brezposelni so nas seznanjali s primeri nesmiselnih seminarjev in delavnic, ki so jih morali obiskovati, dodane vrednosti pa ni bilo nobene.« Na zavodu za zaposlovanje, ki ga vodi generalna direktorica Mavricija Batič, imajo povsem drugačno sliko in svoje podatke.

Delo 13 koncesionarjev, od tega je štiri koncesije dobil Zavod Papilot iz Ljubljane, še eno pa njegov hčerinski zavod Ruj s sedežem v Nazarjah, so ocenjevali leta 2014 na podlagi delavnic leta 2013, ko se jih je udeležilo 16.557 brezposelnih. Pravijo, da so tri tipe delavnic uporabniki ocenili zelo dobro s povprečno oceno 4,5, po delavnicah pa se je zaposlilo 31 odstotkov udeležencev. Vendar ni znano, koliko časa so zaposlitve trajale, poleg tega učinkov drugih delavnic niso merili. Lani se je delavnic udeležilo 14.331 brezposelnih, zavod jim je plačal skupaj 298.000 evrov potnih stroškov, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je za delavnice koncesionarjem odštelo 1,2 milijona evrov. Za koncesije, ki so se iztekle konec lanskega leta, ministrstvo nov razpis predvideva še ta mesec.

Ministrstvo: Analiza učinkovitosti ni potrebna

Varuhinja je v zadnjih dveh letih obravnavala 80 zadev s področja brezposelnosti, skoraj 40 odstotkov je bilo utemeljenih. »Pretežno so bile povezane z dogajanji na zavodu, pobudniki pa večkrat opozarjajo na neprimeren odnos zaposlenih,« pravijo v uradu varuhinje. Na zavodu, kjer neposredno z brezposelnimi dela okoli 500 zaposlenih, odgovarjajo, da je delo obsežno, pričakovanja strank različna, zato se konfliktom ne morejo popolnoma izogniti, in dodajajo: »Delo je velikokrat izjemno stresno, saj je na zavodu prijavljenih veliko najtežje zaposljivih ljudi. Tako ni čudno, da je v medsebojni komunikaciji tudi neprimerno vedenje.«

Na ministrstvu so opozorili, da se na zavodu zmanjšuje število zaposlenih, ki jih plačuje država, do lani se je njihovo število zmanjšalo za več kot sedem odstotkov. Kljub temu se je po podatkih ministrstva leta 2014 zaposlilo skoraj 74.000 brezposelnih, lani skoraj 71.000, na zavodu pa so za leto 2014 ocenili, da so lani na prosta delovna mesta napotili 56,6 odstotka brezposelnih.

Na ministrstvu Anje Kopač Mrak zagotavljajo, da so seznanjeni z opozorili brezposelnih varuhinji, da so svetovalci na zavodu zgolj posredniki med delodajalci in brezposelnimi, vendar pravijo, da so na zavodu sprejeli številne ukrepe za izboljšanje strokovnosti in učinkovitosti dela ter da so bili vsi svetovalci tudi na usposabljanju za delo s strankami. Analiza učinkovitosti služb zavoda, ki jo vladi predloga varuhinja, bi bila zato po mnenju ministrstva odveč: »Glede na izvedene aktivnosti za izboljšavo učinkovitosti zavoda smo na ministrstvu ocenili, da izvedba posebne analize uspešnosti služb zavoda ni potrebna.«