Tiskane izdaje
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin bo na svoji spletni strani vsak dan objavljala aktualne informacije o aviarni infuenci (AI) v Sloveniji in drugod po Evropi.
Nacionalni veterinarski inštitut je med 30. decembrom lani in šestim januarjem letos v preiskavo dobil 16 poginjenih ptic. Pri štirih (labodih) z območja Maribora in Slovenske Bistrice so analize potrdile virus AI, pri ostalih pa so bile negativne, tudi pri sedmih racah z ribnika v Pivoli, ki jih je po rezultatih obdukcije pokončal plenilec. Sumljivih smrti perutnine v Sloveniji za zdaj ni bilo, vendar se morajo rejci zavedati velike nevarnosti virusa za ptice in dosledno upoštevati varnostne ukrepe, da ga ne bi zanesli v svoje jate, opozarja asist. dr. Brigita Slavec z Nacionalnega veterinarskega inštituta.
Peti labod s ptičjo gripo
Nacionalni veterinarski inštitut je obvestil upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o novem primeru virusa aviarne influence H5N8 pri labodu, ki je bil petega januarja najden ob ribniku na Pragerskem. Doslej je bila tako potrjena prisotnost aviarne influence pri petih labodih.
Veterinarsko higienska služba je 11. januarja prevzela 7 poginulih prostoživečih ptic in perutnine, vsem so bili odvzeti vzorci za nadaljnjo analizo.
Nacionalni veterinarski inštitut je doslej na prisotnost aviarne influence analiziral deset osebkov perutnine. Pri dveh sta bila rezultata negativna, pri ostalih je preiskava še v delu. V preiskavo je dobil tudi 49 poginulih prostoživečih ptic. Za 35 živali je preiskavo zaključil. Od potrditve virusa ptičje gripe H5N8 pri labodu grbcu s Pragerskega 10. januarja novih primerov ptičje gripe pri prostoživečih pticah niso odkrili. Pri 14 preiskava še poteka.
Zadrževanje in hranjenje perutnine v zaprtih ali pokritih prostorih je za zdaj obvezno v vzhodnem delu države, drugod pa je priporočljivo.
V Evropi so doslej AI potrdili v 23 državah. 458 izbruhov bolezni je bilo pri perutnini, od tega največ na Madžarskem in v Franciji, 357 pri prostoživečih pticah, kjer prednjačita Nemčija in Švica, in deset pri pticah v ujetništvu.
Ukrep usmrtitve perutnine so doslej izvedli v trinajstih državah, skupno so usmrtili dobrega pol milijona živali.
Kako ravnati v primeru najdbe poginjene prostoživeče ptice:
Ptice, podobno kot ostala živa bitja, poginjajo zaradi različnih vzrokov: starost, poškodbe, okužbe s patogenimi mikroorganizmi in drugih bolezni.
Med boleznimi je trenutno najbolj aktualna visokopatogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N8, ki je prisotna tudi v Evropi. Virus H5N8 je nevaren za domačo perutnino in prostoživeče vodne ptice.
Če opazite osamljen primer poginjene ptice pevke (npr. sinica, ščinkavec, vrabec, kos, zelenec, golob, taščica...), pri ostalih pticah v okolici pa ne opazite sprememb v obnašanju, lahko tako ptico poberete tako, da:
· uporabite rokavice za enkratno uporabo,
· vrečo, v katero boste pobrali ptico, izvihate čez rokavice in tako poberete ptico, da ne pridete v direkten stik s truplom,
· vrečo s ptico zaprete in jo skupaj z rokavico odvržete med odpadke,
· roke si po končanem postopku dobro operete z milom.
Če najdete poginjene prostoživeče vodne ptice (npr. raca, labod, čaplja, pobrežnik, galeb....) ali ujedo (kanja, sokol, kragulj, postovka, sove..), obvestite Center za obveščanje (112) ali Veterinarsko-higiensko službo (seznam telefonskih številk).
Prav tako takoj obvestite omenjeni službi v primeru, ko naletite na več poginjenih ptic na isti lokaciji oziroma poleg poginjene ptice opazite neobičajno obnašanje pri ostalih pticah (padanje, zavijanje z glavo, težave pri gibanju, zamazano perje okrog kljuna, kloake, bruhanje, krvavitve, otekline na različnih delih telesa, kihanje, smrkanje).
Za lastnike in rejce perutnine: ukrepi za odkrivanje bolezni
Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo tudi škode, ki bi jih pojav bolezni povzročil. Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav AI v reji, je treba biti pozoren predvsem na:
- zmanjšano porabo krme in vode (za več kot 20 %),
- padec nesnosti (za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni),
- povišan pogin (v enem tednu za več kot 3 %),
- kakršne koli klinične znake ali posmrtne spremembe, ki kažejo na AI.
Če opazite katerega od teh znakov, sporočite najbližji veterinarski organizaciji.
