Sramotna počasnost države na mangartski cesti

Kljub podoru lani poleti našteli 17.000 vozil – Od snemanja reklamnih oglasov kraj nima nič.

Objavljeno
24. junij 2017 12.47
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Najviše ležeča slovenska cesta je turistična atrakcija, ki je zaradi lokacije zanimiva tudi za snemanje avtomobilskih reklamnih oglasov. Toda dostop do Mangartskega sedla je pravzaprav zaprt že od leta 2012 zaradi skalnega podora. Čeprav je od takrat minilo že pet let, država šele išče nadomestno traso.

Zaporo upošteva le malokdo. Čeravno prometna signalizacija v treh jezikih prepoveduje nadaljnjo vožnjo, se fizični oviri avtomobil lahko izogne brez težav. »V primeru nesreče je odgovornost seveda na tistih, ki zavestno ne upoštevajo postavljene prometne signalizacije,« se branijo na direkciji za infrastrukturo, ki skrbi za državno cesto. Po novembrskem podoru leta 2012 je bil prvi predlog rešitve gradnja galerije, vendar je kasnejše geološko poročilo razkrilo, da je območje prenevarno za dodatne posege.



Zato so strokovnjaki izdelali traso nadomestne ceste, a se rešitev težave ni premaknila z mrtve točke zaradi nesoglasij okoljevarstvenikov, agencije za okolje, zavodov za varstvo narave in kulturne dediščine ter Triglavskega narodnega parka. »Predpogoj za izvedbo nadomestne ceste je sprememba zakonodaje, saj trenutno na območju Mangartskega sedla zunaj območja obstoječe ceste niso dovoljeni nobeni posegi. Za spremembe zakona o TNP je pristojno ministrstvo za okolje in prostor. Za izvedbo nadomestne ceste bo treba sprejeti ustrezen prostorski akt za umestitev v prostor, izdelati projektno dokumentacijo ter pridobiti gradbeno dovoljenje,« pojasnjujejo na direkciji.

Cesta mimo koče

Ta teden so si njeni predstavniki skupaj z bovško občino na terenu ogledali možno traso, ki bi potekala mimo obstoječe planinske koče, in dodali novo različico. Katera je bolj optimalna in manj moteča, bo direkcija odločila predvidoma do konca avgusta. »To je edina rešitev. Odsek bi bil dolg približno 300 metrov, cesta pa v obstoječih gabaritih. Do konca leta bi lahko pridobili dokumentacijo in spomladi začeli dela,« je kot občinski pooblaščenec prepričan poslanec Danijel Krivec.

 

Mangartsko cesto prevozi v povprečju 50 vozil na dan. »To je odvisno od vremena, toda v konicah se nabere tudi do 500 vozil na dan,« na velik obisk opozarja predsednik Turističnega društva Log pod Mangartom in tajnik tamkajšnje zadruge Mangart Peter Mlekuž. Zadruga namreč od leta 1995 pobira parkirnino oziroma ekološko takso za uporabo ceste, ki znaša pet evrov za vse vrste motornih vozil. Če so prva leta našteli približno 7000 vozil, so jih lani že 17.000 – več kot 60 odstotkov je bilo motoristov. K avtomobilom in motorjem je treba prišteti še vsaj 8000 kolesarjev.

»Tujci s plačilom takse nimajo nikakršnih težav, težava so Slovenci,« je ponazoril Mlekuž in dodal, da si zadruga prizadeva za umirjanje prometa pod Mangartom z uvedbo javnih prevozov za začetek vsaj v konici sezone ali ob koncih tedna. Zbrani denar od takse je zadruga v preteklosti porabila za obnovo stavbe nekdanje osnovne šole, promocijsko gradivo, organiziranje javnega prevoza za zaposlene v Bovcu, obnovo dela azbestne fasade planinske koče, zagon smučišča Encijan in postavitev pustolovskega parka, med drugim pa skrbi še za sezonska delovna mesta, infotočko TNP in čistilne akcije na Mangartskem sedlu.



Reklame za gnečo

S precejšnjo zasedenostjo ceste pa za slabo voljo poskrbi še pogosto snemanje avtomobilskih reklamnih oglasov, zaradi katerih snemalne ekipe z dovoljenjem direkcije za infrastrukturo za določen čas zaprejo cesto za ves promet (lani prav 15. avgusta). Za kratkotrajne zapore je lani direkcija izdala pet dovoljenj. Čeprav mora koncesionar tri dni pred zaporo obvestiti prometno-informacijski center, policijo, pristojno občinsko redarstvo in pristojni inšpekcijski organ, se mnogi znajdejo pred nepričakovano zaporo. »Kar se dogaja, je precej na meji sprejemljivosti. Turistična destinacija od snemanja oglasa razen dodatne gneče na drugih cestah nima prav nič, saj se lokacija v oglasu zakrije. Menim, da bi morali drugače postaviti pravila igre, saj prepoceni prodajamo našo izjemno naravno okolico,« je prepričan direktor Lokalne turistične organizacije (LTO) Bovec Janko Humar.