Konferenca o Zahodnem Balkanu bo. A ker gre za neformalni sestanek, lahko vodstvo v Beogradu z določitvijo čaka do zadnjega dne. Da pa ne bi doživel presenečenja, je Pahor sinoči za nekaj ur odletel v Beograd.

Ljubljana - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je včeraj v državnem zboru na seji odbora za zunanjo politiko napovedal, da konferenca o Zahodnem Balkanu, ki jo skupaj organizirata Slovenija in Hrvaška, bo - čeprav vsi povabljeni državniki še niso potrdili udeležbe. Še vedno se namreč usklajujejo s srbskimi in kosovskimi predstavniki, iščejo pa tudi rdečo nit skupne deklaracije, ki naj bi jo sprejeli v soboto na Brdu pri Kranju.

Srbija, oziroma povabljeni srbski predsednik Boris Tadić, še vedno zavrača udeležbo na konferenci na Brdu, če bodo nanjo povabljeni tudi voditelji Kosova kot predstavniki neodvisne države. Tadić je že pred dnevi na Ptuju med »ustanovnim srečanjem trilaterale SHS« s slovenskim premierom Pahorjem in hrvaško ministrsko predsednico Jadranko Kosor dejal, da se bo Srbija udeležila konference na Brdu le, če bodo »kosovski Albanci« povabljeni v skladu z resolucijo št. 1244 varnostnega sveta OZN. Ta Kosovo še vedno opredeljuje kot sestavni del Srbije, oblast pa je v rokah predstavnikov OZN - Unmika. V Prištini pa vztrajajo, da je Kosovo neodvisna država, ki jo je priznalo že več kot 50 držav sveta, zato na Brdo za nobeno ceno ne bodo prišli pod plaščem Unmika.

Težke priprave

Prejšnji teden je kazalo, da utegne biti pobuda, ki sta jo januarja pred kaminom v hotelu Miklič v Kranjski Gori sestavila Pahor in Kosorjeva, celo neuspešna. Zato je premier Pahor pred dnevi odletel na Kosovo, z Borisom Tadićem pa po telefonu poskušal najti kompromisno rešitev. Formula zanjo sicer obstaja že nekaj časa - da bi vsi udeleženci na Brdu nastopili brez državnih simbolov in navedb funkcij, na mizi pred njimi naj bi bila le njihova imena -, a je bila tudi ta zavrnjena, čeprav je mogoče v zakulisju priprav na konferenco na Brdu slišati, da je takšna možnost še vedno v igri. Pravzaprav naj bi bila prav to tista kompromisna rešitev, o kateri je pred dvema dnevoma govoril premier Pahor. Sodeč po izjavi, ki jo je v torek srbski agenciji Beta dala odpravnica poslov na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu Jadranka Šturm Kocjan, so udeležbo potrdili prav vsi povabljenci, razen Srbije.

Beograd čaka

A ker gre za neformalni sestanek, lahko vodstvo v Beogradu z določitvijo čaka do zadnjega dne. Da pa kljub temu ne bi doživel neprijetnega presenečenja, je Pahor sinoči, kakor smo neuradno izvedeli, za nekaj ur odletel v Beograd in tam še enkrat, s pomočjo evropskega komisarja za širitev Štefana Füleja, ki se je včeraj mudil na obisku v srbski prestolnici, poskušal prepričati Srbe, naj vendarle pridejo na Brdo.

»Iz regije imamo večino potrditev, ne pa še vseh,« je včeraj na parlamentarnem odboru za zunanjo politiko minister Žbogar potrdil navedbe Šturm Kocjanove. Zatrdil je, da si Slovenija glede Kosova in Srbije zdaj prizadeva, da bi na srečanju sodelovali obe državi, saj bo »konferenca poslala svež, nov veter iz regije v Evropsko unijo«.

Tako Žbogar včeraj kot tudi premier Pahor že nekajkrat v preteklih dneh in tednih poudarjata, da je namen konference, na kateri naj bi se prvič v zadnjih 19 letih sestali voditelji držav Zahodnega Balkana, poslati Evropski uniji sporočilo: da so države regije sposobne sesti skupaj, se pogovarjati ter da voditelji verjamejo v evropsko prihodnost in so za to pripravljeni na reforme. Po Žbogarjevih besedah bodo voditelji držav regije na konferenci tudi sporočili, da so pripravljeni na ponovno povezovanje v regiji in reševanje dvostranskih vprašanj.