Srednje šole: Prihranek za kakovost

Ko se strokovnjaki pa tudi širša javnost pogovarjajo o zadregah v šolstvu, se ponavadi o tistih v osnovnih šolah. »Upam, da je tako le zato, ker je šolstvo v svojem bistvu vertikala,« pravi ravnatelj prve celjske gimnazije dr. Anton Šepetavc.

Ravnatelji in strokovnjaki lahko probleme stresejo iz rokava. Povedati znajo tudi, kako poteze, ki jih pristojni povlečejo v vrtcih ali osnovni šoli, odzvanjajo po celotni vertikali. Najnovejši primer je uvajanje zgodnjega učenja tujih jezikov, do katerega se strokovna javnost bolj ali manj uspešno opredeljuje v okviru predšolske stopnje. »Da pa bo uvedba povzročila tektonski premik, ki ga je treba smiselno pripraviti, integrirati in mu slediti po celotni vertikali, vse do študija jezika in izobraževanja vzgojiteljev in učiteljev za usvajanje kompetenc tovrstnega poučevanja tudi na pedagoških in filozofskih fakultetah, pa je nekaj, o čemer vsaj javno in kritično ne razmišlja nihče,« pojasnjuje ravnatelj Gimnazije Celje – Center Gregor Deleja.

Kislo jabolko reforme

V srednjih šolah čakajo na prenovo učnih načrtov, opozarjajo pa tudi na potrebo po reorganizaciji mreže šol in prenovi koncepta poklicnega in gimnazijskega izobraževanja. V državnem svetu (DS) so zato lani pripravili strokovni posvet, po katerem so sprejeli priporočila, a se potem ni zgodilo prav nič. »Ministrstvo je nasploh slabo odzivno,« pravi dr. Zoran Božič, predsednik pristojne komisije v DS. »Že nekaj let ukinjamo podružnične šole, ki so pomembne za podeželje, medtem ko je mreža srednjih šol še naprej preobsežna in neracionalna. Racionalizacijo so – kot v časih usmerjenega izobraževanja – ponekod izpeljali tako, da so šole združevali v mega centre. V Novi Gorici sta na primer zdaj samo dve šoli: Gimnazija Nova Gorica in Šolski center Nova Gorica. To je sicer prineslo minimalen prihranek, poslabšalo pa kakovost in učinkovitost delovanja. Vendar si razen redkih poskusov nobeno ministrstvo ne upa ugrizniti v to kislo jabolko.«

Nihanje generacij

Generacija šolarjev se je v treh desetletjih – od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do začetka tretjega tisočletja – skoraj prepolovila. Sočasno se je po besedah Zorana Božiča skokovito povečalo število gimnazij, še zlasti z usmerjenim izobraževanjem, ko so razbili staro gimnazijo na naravoslovno in družboslovno usmeritev. »Večina teh šol razen nekaterih strokovnih, predvsem ekonomskih gimnazij še obstaja. Tako imamo danes kljub dijaškim domovom in relativno dobrim prometnim povezavam ogromne centre z več tisoč in tudi zelo majhne šole s komaj 300 dijaki.«

Na ministrstvu pojasnjujejo, da bo val velikih generacij, ki so zdaj v osnovni šoli, srednje šole po pričakovanjih dosegel v štirih letih, zato ne načrtujejo sprememb, le sprotno prilagajanje potrebam. »Od šolskega leta 2019/20 ponovno pričakujemo močnejšo generacijo devetošolcev, ta pa se bo povečevala vsa naslednja leta. Zato je pomembno, da ohranimo obstoječo mrežo,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Ravnatelji okorelo držo ministrstva razumejo drugače. »Če odločevalec pred desetletjem ni premogel niti toliko preudarnosti in pogleda izza meja enega mandata, da bi razvejano mrežo prilagodil naravnim zakonom rodnosti, najbrž ni čudno, da ni stekel niti dolgoročni makroekonomski dialog poklicne regulacije«, meni Gregor Deleja.

Nesorazmerje v mreži šol bi bilo treba popraviti, saj ta sedaj ne rešuje niti demografsko ogroženih okolij. V teh je namreč več gimnazij, za strokovne šole pa je premalo učencev. »Težava je v tem, da gredo ti gimnazijci študirat v večja mesta, Maribor, Ljubljano ali Koper, več kot polovica pa se jih potem ne vrne v domače okolje, kjer niti ne bi dobili zaposlitve,« pojasnjuje Zoran Božič in dodaja, da s tako mrežo šol država ne rešuje niti problema regionalne demografije.