Tiskane izdaje
Ljubljana - Spremembe medijske zakonodaje ponavadi pripravljajo strokovnjaki, ki sodelujejo v ekspertnih skupinah. Tokrat je besedilo novele nastajalo daleč od oči strokovne javnosti. Po plazu kritik, ki so se vsule na predlog, je ministrstvo za kulturo podaljšalo javno razpravo, ki bi se končala danes.
Da so na ministrstvu prepoznali vsaj eno napako, ki so jo zagrešili, bi lahko sklepali iz tega, da so napovedali podaljšanje javne razprave. Ta naj bi se danes zaključila, a kot kaže, so se na ministrstvu odločili, da bodo proučili posredovane pripombe, pripravili nov predlog in ga dali znova v javno razpravo.
Doslej so spremembe medijske zakonodaje pripravljali strokovnjaki, ki so sodelovali v ekspertnih skupinah. Le enkrat se je zgodilo, se spominja Brankica Petković z Mirovnega inštituta, in sicer v času prve Janševe vlade, da so osnutek zakona o RTV videli šele, ko so ga po hitrem postopku želeli sprejeti v parlamentu.
Na novelo zakona se je v preteklih tednih vsul plaz kritičnih besed. Združenje izdajateljev radijskih in televizijskih programov pri GZS - Medijski zbornici je predsednika vlade Mira Cerarja celo pozvalo, naj zaradi neodzivnosti in nekompetentnosti razreši ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je govorila o vsiljeni cenzuri in resni nevarnosti, ki jo novela predstavlja za svobodo tiska in izražanja. Duhove so burile še kvote slovenščine v glasbi in kazni za medije, ki naj bi jim grozila kar zaplemba.
Pripombe so se dotikale predvsem posameznih sprememb, ki jih prinaša novela. Vse premalo pa je bilo govora o temeljni pomanjkljivosti zakona. Ta namreč obide ključne probleme medijske krajine. Ta mesec je javnost lahko opazovala, kako se prav zaradi neustrezne zakonodaje lastniške spremembe dogajajo na nenavaden način. Novela se ni dotaknila še drugih nevralgičnih točk, denimo razdeljevanja denarja po sedanjem zakonu. »Že deset let se namen subvencij zlorablja. Sporno je, da se z novelo ni šlo v celovito reformo, ampak v delne rešitve, ki v ničemer ne odražajo nacionalnega programa za kulturo,« pravi Petkovićeva.
Stanje v medijski krajini je porazno
Medije kupujejo ljudje brez denarja. Vsako leto država ogromno denarja nameni medijem, toda s temi subvencijami država ne pomaga medijem tako, kot bi jim lahko. Dogajanja na digitalnih platformah nihče ne omejuje. Medijska zakonodaja je zastarela in potrebuje spremembe.
Medijski zakon, ki posredno temelji na zakonu iz leta 2001, bi bilo treba napisati na novo in vanj vključiti tudi razmislek o novih tehnologijah in družbenih omrežjih, pa tudi o tem, kaj medij sploh je. Napisan je bil namreč v času pred facebookom in youtubom, v času, ko nihče ni razmišljal, da bodo časopisne hiše vsebine dopolnjevale z videoposnetki in da bodo na digitalnih platformah odpirale svoje videokanale. »Tu je še vprašanje navzkrižnega lastništva in njegove koncentracije. Pri tradicionalnih medijih se strogo držimo ločnic, ki so bile zaradi majhnosti trga in možnosti preživetja različnih medijev v preteklosti smiselne, na internetu pa teh ovir ni. Medijska zakonodaja bi morala upoštevati prepletanje vsebin in platform,« je že kmalu po začetku javne razprave za Delo poudaril dr. Marko Milosavljević s fakultete za družbene vede.
Da je stanje v medijski krajini porazno, pravi tudi Brankica Petković z Mirovnega inštituta. »O tem obstaja soglasje tako v strokovni kot v politični javnosti. Zakaj je ministrstvo ponudilo le delne rešitve, ni jasno.« Predlog sprememb je po prepričanju Mirovnega inštituta dokument, ki veliko pove o političnih in strokovnih ambicijah sedanje ekipe na ministrstvu. Vsebuje namreč le manjše spremembe, številna sporna in bistvena določila pa ostajajo nespremenjena ne glede na težavne razmere in tudi zaveze iz veljavnega Nacionalnega programa za kulturo, da se bo medijska zakonodaja celovito spremenila. »Zato je to dokument, ki o aktualnih snovalcih medijske politike v Sloveniji pove več s tem, česar ne spreminja v zakonu o medijih, kot pa s tem, katere spremembe predlaga.«
Spletni komentarji
Ena od njih je zahteva po regulaciji spletnih komentarjev. Čeprav je potrebna in smiselna, je javnost močno razburila zaradi visokih zagroženih kazni. »Nasprotovanje zakonski regulativi v imenu svobode govora je znak, da nekateri mediji ne dojemajo pomena človekovega dostojanstva ali pa se bojijo, da ne bodo sposobni vzdrževati spoštljive ravni sporočanja. V tem primeru jih čakajo kazni. Višina kazni pa je stvar političnega odločanja in modrosti odločevalcev,« je povedala nekdanja varuhinja človekovih pravic in sodelavka inštituta Info hiša, dr. Zdenka Čebašek Travnik.
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so ministrstvo pri teh prizadevanjih podprli, vendar so dodali, da bi morali odgovornost z odgovornega urednika prenesti na izdajatelja. »Po eni strani se nenehno govori o skoraj zveličavnem poslanstvu novinarjev, ki so ključni za obstoj demokratične družbe, po drugi strani pa se pozablja, da so tudi novinarji zaposleni v istih hierarhičnih razmerjih kot ljudje v drugih poklicih, pa vendar samo od njih pričakujemo osebno odškodninsko odgovornost,« je poudarila generalna sekretarka DNS Špela Stare.
Brez odziva na aktualne dogodke
Ministrstvu so v DNS tudi očitali, da se z ustreznimi spremembami ni odzvalo na aktualne dogodke. Vse slabosti sedanje zakonodaje so se namreč pokazale pri nedavnih prodajah medijev, ministrstvo pa se je pri podeljevanju zgolj formalnih namesto vsebinskih soglasij sklicevalo na obstoječo zakonodajo. »Očitno se jim zdijo bolj pomembna druga vprašanja, ki pa jih novinarji in novinarske organizacije ne razumemo kot najbolj problematične,« pravi Staretova.
Ker je bila v preteklosti že opravljena javna razprava, ker je ministrstvo v prejšnji sestavi že opravilo pregled medijske krajine, ekipa pred tem pa pripravila predlog zakona o medijih, so v DNS, kot so zapisali v izjavi, prepričani, da ni razloga za zavlačevanje pri pripravi predloga novega zakona o medijih.
Z ministrstva za kulturo so sporočili, da so do petka prejeli pripombe in predloge informacijske pooblaščenke, Info hiše, inštituta za zasebnost in dostop do informacij, ministrstva za pravosodje (v zvezi s sovražnim govorom na spletu), programa ARS, tretjega programa RA Slovenija (v zvezi z deležem glasbe), Aljaža Pengova Bitenca (v zvezi z deležem glasbe), Mirovnega inštituta (v zvezi s potrebo po temeljiti prenovi medijske zakonodaje in v zvezi s sovražnim govorom na spletu), DNS (v zvezi s sovražnim govorom na spletu in ukrepi inšpektorjev).
Vse pripombe in predloge bodo temeljito proučili. »Ker se je zaradi slabih izkušenj s tem zakonom v preteklih letih pojavilo nezaupanje v postopke sprejemanja zakonov, bo ministrstvo po preoblikovanju predloga zakona tega dalo v ponovno javno obravnavo,« je sporočil predstavnik za stike z javnostmi.
