Samo Petančič, Ljubljana
Ljubljana – Da občanom po več kot dvajsetih sodnih obravnavah na temo vpisovanja zemljiške lastnine, ki so se zvrstile v preteklih letih, počasi zmanjkuje zagona, je verjetno razumljivo. Zgodba se je začela še v prejšnjem tisočletju, leta 1998, ko je, kot pojasnjujejo stanovalci in lastniki stanovanj na Kebetovi, k njim pristopil moški in se predstavil kot Andrej Perdan, lastnik podjetja Ataurus. Ponudil je, da v zameno za manjše plačilo zanje opravi vpis v zemljiško knjigo.
Ker tega več let ni storil, so leta 2004 lastniki zahtevali, da jim izročeno dokumentacijo vrne, a se je s papirji takrat menda pomujal na sodišče. Podatki, ki jih je sodišču predložil Perdan, so bili po navedbah stanovalcev povsem napačni in ti so – namesto da bi bili v ZK vpisani kot lastniki svojih stanovanj – postali »lastniki« zemljišča v Ilovi Gori. Po številnih birokratskih akrobacijah in opozarjanju sodišča, da vpisi niso pravilni, so uradniki te po petih letih pregovarjanja le popravili, vendar so stanovalci prepričani, da so to storili v nasprotju z zakonom o zemljiški knjigi.
Devet tisočakov
za odvetnike
Nezadovoljni z delom sodišča so stanovalci večkrat zahtevali pojasnila od sodnikov, a, kot trdijo sami, odgovorov niso prejeli; uradniki so trdili, da so napake pravopisne oziroma da stanovalci ugovorov sploh niso vložili. Ti pravijo, da sodišče redno izdaja sklepe o neobstoječih nepremičninah, fiktivne izpiske – trdijo, da imajo kar 16 takih –, plombe pa tudi, da vpisuje povsem »po domače«. Evidenca v ZK je zdaj pravilna, menijo stanovalci Kebetove, vendar tako ravnanje sodišča državljanom ne omogoča nobene pravne varnosti.
Omenjenih devet tisočakov pa so stanovalci doslej plačali za odvetnike. Andrej Perdan jih namreč toži. Sodišče je v razsodbah celo dalo prav tožniku, čeprav je po besedah stanovalcev upoštevalo povsem napačno evidenco.
Na Okrajno sodišče v Ljubljani smo tako naslovili številna vprašanja, ki žulijo stanovalce Kebetove. Med drugim trdijo, da bi moralo sodišče predlog za vpis neobstoječih nepremičnin zavrniti, da bi morali nevestne uradnike kaznovati, in opozarjajo na domnevne kršitve zakona o zemljiški knjigi (ZZK).
Na sodišču se s tovrstnimi ocenami ne strinjajo. Kot so pojasnili v dopisu, so o predlogu odločili leta 2005, zemljiškoknjižni lastniki pa se nanj niso pritožili. Trdijo, da je bila etažna lastnina pravilno vpisana, čeprav je res nastala pisna napaka. Ker katastrska občina Ilova Gora ni bila v krajevni pristojnosti zemljiškoknjižnega sodišča v Ljubljani, tak vpis sploh ni bil mogoč.
Stanovalci so opozorili tudi na domnevno napačno popravljanje vpisov za nazaj – dokumenti so imeli enake opravilne številke in datume kot prej, čeprav so bili popravljeni. Na sodišču pojasnjujejo, da to ni pomotni vpis, saj je bila lastninska pravica predlagateljev vknjižena pravilno, tudi če bi sodišče izdalo nov sklep, pa bi te oznake ostale enake. Hkrati so bili nepravilni sklepi odpravljeni.
Sodišče noče posredovati imen uradnikov
Glede stroškov stanovalcev, ki se ubadajo z omenjenim posrednikom in so se z odpravljanjem pravopisnih napak na sodišču, sodniki pravijo, da občanom za vpis ni bilo treba plačati nič. Stroški pa so lahko nastali v povezavi s pooblastilom, njegovimi poznejšimi preklici in pravdnimi sodnimi postopki – torej zaradi tožb med Ataurosom in stanovalci. Vsi vpisi so dostopni v elektronski ali klasični zemljiški knjigi, pri čemer njihove pravilnosti niso komentirali. Na vprašanje, kako so bili ali bodo referenti sankcionirani za napake v dopisih, smo dobili le odgovor, da je o vpisu odločal zemljiškoknjižni referent. Zaprosili smo tudi za imena omenjenih oseb, a sodišče imen avtorjev teh vpisov ni hotelo posredovati.
Povprašali smo še, kako je mogoče, da se plombe vpisujejo tako, da je evidentirani začetek postopka osem ur prej, kot je bila vloga sploh oddana. To je bil zgolj eden perečih primerov, ki so ga izpostavili lastniki stanovanj na Kebetovi. Na to vprašanje so nam s sodišča pisno odgovorili le s kratko razlago postopka vpisa prejetega zemljiškoknjižnega predloga, ki pa očitno v nobenem delu ne pojasnjuje nenavadnosti, na katero opozarjajo občani. Prepričani so tudi, da je sodišče kršilo 133. člen zakona o zemljiški knjigi, saj plomb, ki so jih lastniki vložili leta 2005, sploh niso vpisali, a sodišče odgovarja, da opozorila lastnikov na napake ne štejejo za nov sklep, zato tudi omenjene trditve niso pravilne. Stanovalci Kebetove trdijo, da imajo kar 16 fiktivnih izpiskov, ki jih je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani.