Stanovanj v Ljubljani veliko, a predvsem za bogate kupce

Bogata investitorska podjetja stanovanja najprej ponudijo svojim zaposlenim, šele nato na trgu. Luksuz tudi za starostnike.

Objavljeno
19. september 2017 18.45
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek

Ljubljana − Številna gradbišča po Ljubljani so dokaz, da so država, MOL in zasebni investitorji dobili nov zagon pri stanovanjski gradnji. Prva dva gradita predvsem najemna stanovanja za manj premožne sloje, zasebni investitorji pa luksuzna oskrbovana in tržna stanovanja za premožnejše kupce. Nekaj jih bo vseljivih letos, večina pa v prihodnjih dveh ali treh letih.

Pri ponudbi tržnih stanovanj veseli zlasti dejstvo, da se je pojavilo nekaj močnih investitorjev, ki so bili sposobni odkupiti nasedle projekte posameznih propadlih gradbenih velikanov (SCT, GPG, Imos, Vegrad, Energoplan) in jih zdaj tudi nadaljevati.

Med velikimi podjetji tako izstopata Kolektor koling in Gorenje projekt, ki v Šiški skupaj nadaljujejta gradnjo karejske soseske Belle Vie (Slovenijavino) s 195 stanovanji, ki jo je začel propadli Energoplan. Namenjena je bogatejši klienteli, saj je cena kvadratnega metra več kot 3000 evrov in bo največje stanovanje stalo kar 780 tisočakov. Podobno je tudi v primeru projekta Zelene Jarše v Zeleni jami, kjer sta podjetji Kostak in Gorenjska gradbena družba dokončali projekt nekdanjega SCT s 113 stanovanji, v katera se bodo kupci začeli vseljevati že v kratkem.

V isto kategorijo spada projekt Tribuna, ki jo je kot propadli projekt Kraškega zidarja prvezelo nepremičninsko podjetje GH Holding Blaža Miklavčiča. Ta bo do prihodnje jeseni zgradil 63 velikih luksuznih stanovanj, katerih cena bo znašala nekaj manj kot 4000 evrov za kvadatni meter. Ta investitor je na dražbi odkupil tudi Habjanov bajer v Rožni dolini, kjer bo najverjetneje že prihodnje leto začel graditi 50 luksuznih stanovanj v več vilskih blokih.

Med podjetji izstopa tudi podjetje LIN nepremičnine, ki v Spodnjih Črnučah že uresničuje projekt sedmih blokov s 165 stanovanji za trg. Eden je že vseljen, dva bosta prihodnje leto, prav tako pa bo v letu 2018 začelo graditi še nova dva.

Nekaj posebnega je tudi podjetje Zlatarna Celje. To je namreč objekt Ypsilon z 91 stanovanji prodalo kar svojim zaposlenim, tako da so kupci »od zunaj« prišli do nekaj stanovanj le v redkih primerih »domačih« odpovedi. Podobne rezervacije sta izvedli tudi investitorki v primeru soseske Belle vie. Pri Zlatarni Celje je zanimivo še, da namerava graditi tudi na Bavarskem dvoru, le da še ni povsem jasno, ali bo tam novi luksuzni hotel ali poslovna stolpnica (tudi stanovanja še niso izključena).

Ponudba manjših investitorjev

Ker je večina omenjenih stanovanj že zdavnaj rezerviranih in razgrabljenih (za nekatere v vrsti čaka celo več kandidatov), se mora večina potencialnih kupcev zadovoljiti s ponudbo manjših zasebnih investitorjev. Letos bo tako vseljiva soseska Osmica na Brodu z 32 stanovanji ali pa blok na Rakovniku z 21 stanovanji. Do poletja prihodnjega leta pa bo v Domžalah končana tudi lesena hiša Karantanika z 20 stanovanji.

Ker se cene skoraj povsod gibljejo med 2700 in 4000 evri za kvadratni meter, srednjemu in nižjemu sloju ne preostaja drugega, kot da na trgu kupi kakšno staro ali cenejše novo stanovanje na nekoliko odročnejši lokaciji, ali pa čaka na najemno ali tržno stanovanje državnega ali ljubljanskega stanovanjskega sklada.

Luksuz gre v promet

Zasebniki namreč vztrajno načrtujejo in pripravljajo le gradnjo luksuznejših in temu primerno dražjih stanovanj. S projektom Novi Kolizej oziroma palačo Schellenburg naj bi namreč trgu ponudili kar 127 od 158 do 434 kvadratnih metrov velikih stanovanj, prav tako pa KD kvart predvideva gradnjo več deset luksuznih stanovanj v nekdanjem Šumiju (največje naj bi bilo veliko 428 kvadratnih metrov).

V Spodnjih Črnučah bodo zgradili niz sedmih stanovanjskih blokov s 165 stanovanji v soseski Med češnjami. Foto: Arhiv Lin nepremičnine

Med veleprojekti, za katere obstajajo večinoma le sprejeti podrobni občinski prostorski načrti, investitorji pa se za njihovo realizacijo še niso odločili (lahko tudi iz špekulativnih razlogov), pa lahko vsekakor štejemo gradnjo 555 stanovanj ob Parmovi, 554 stanovanj na zemljiščih Droge Kolinska in MNP (podjetje nepremičninarja Igorja Laha). Ali projekt Šmartinka s 123 stanovanji pri Velani (lastnik zemljišča je Zavrovalnica Triglav).

V prihodnosti si lahko obetamo še gradnjo 565 stanovanj v soseski Tobačna (21. oktobra letos poteče rok za oddajo zavezujočih ponudb za odkup nasedlega Imosovega projekta, ki ne sme biti nižja od 26,5 milijona evrov), 140 stanovanj v stolpnici Astra.

Stanovanja za starejše

Dobro je poskrbljeno tudi za kupce oskrbovanih stanovanj. Podjetje Mijaks namreč zanje že gradi drugo fazo soseske Murgle II s stotimi stanovanji, v Rožni dolini pa bo prihodnje leto zgradilo še 25 novih (od tega pol oskrbovanih, preostanek pa tržnih). V bližnjem Kamniku pa stečajna upraviteljica Stan-pro plusa v soseski Pod skalco prodaja še 84 že pred nekaj leti zgrajenih osrbovanih stanovanj. 

Napovedi

V prihodnosti državni stanovanjski sklad v soseski Novo Brdo načrtuje še gradnjo približno 500 stanovanj, ljubljanski sklad pa 170 enot. Zadnji je tudi sicer med največjimi investitorji, saj v prihodnjih letih namerava graditi sosesko Rakova jelša I s 155 stanovanji, Rakova jelša II s približno 200 stanovanji, sosesko Španski borci s stotimi stanovanji, pa Polje IV s 64 stanovanji, v sodelovanju z zasebnikom v Zalogu zgraditi blok z 38 stanovanji, da o načrtovanem odkupu stanovanj na trgu za potrebe javnih razpisov za neprofitna najemniška stanovanja sploh ne govorimo.