Starih policajev ravnanje Hrvaške ne preseneča

Ljubljana – »Nihče ni računal, da bo naenkrat prišlo toliko ljudi. Slovenija je napovedala omejevanje njihovega števila, da bo lahko obvladovala razmere in begunce evidentirala, nastanila in nahranila. Trenutno dogajanje zato ne pomeni krize slovenskih oblasti, ampak tistih držav, iz katerih begunci prihajajo v Slovenijo.«

Pavle Čelik, nekdanji načelnik policije in avtor številnih strokovnih publikacij, med drugim Policija, demonstracije, oblast, je strokovnjak za proteste in obvladovanje množic. Dogajanje na meji s Hrvaško spremlja od daleč, iz pokoja, a z zgodovinskim spominom in pronicljivim vpogledom.

Je bila odločitev, da ustavimo vlake z begunci, smiselna? Potem so se peš odpravili čez zeleno mejo.

K reševanju begunske krize bi morala celotna Evropska unija drugače pristopiti. Schengenska meja se začne v Grčiji. Tam bi morali postaviti zbirni center za begunce in jih nato na stroške EU z vlakom odpeljati ne le v Makedonijo, ampak na končne postaje v Avstriji, Nemčiji, na Švedskem. To bi bilo zelo humano ravnanje, tako pa je vse skupaj anarhistično prepuščeno vsaki državi posebej. Države s prstom kažejo druga na drugo, žrtve pa so begunske množice.

Kakšna je vloga Slovenije v tej zgodbi? Ali ima pripravljen ustrezen varnostni načrt? Znamo ga pripraviti, denimo, za Planico, kjer se zbere več deset tisoč ljudi, kaj pa zdaj?

Slovenska policija ravna korektno in premišljeno. Po svoje je žrtev navala beguncev, ker je brez ustrezne logistične podpore. Utrujenih policistov ne morejo zamenjati. Bilo bi narobe govoriti čez policijo, morali bi govoriti čez režim, ki diktira njeno obnašanje.

Varnostnega načrta za dogodek, kot so poleti v Planici, ni problem narediti, ker gre za nekaj kvadratnih metrov površine. To lahko naredi že pristojni komandir. Za južno mejo pa je treba vedeti veliko več in pri njem morajo sodelovati lokalne policijske uprave. Tak varnostni načrt smo imeli za miting bratstva in resnice leta 1989, da ne bi mitingaši prehajali čez mejo, imeli smo ga, ko smo uvedli tolar, da ne bi ljudje tihotapili denarja. Tudi za sedanje razmere bi se ga dalo narediti, in mislim, da ga policija tudi ima, ampak to je premalo, ker je treba upoštevati še kup dejavnikov in organizacij, ki sodelujejo s policijo, na primer Rdeči križ in Upravo za zaščito in reševanje. Vsega tega ni preprosto koordinirati in to ni stvar policije, ampak širše družbe, policija je samo eden od dejavnikov.

Kako ocenjujete koordinacijo pomoči? Govori se, da potrebujejo prostovoljci posebna dovoljenja, če hočejo deliti sendviče.

Ta omejitev je nujna, z njo preprečujejo, na primer, da bi delili neužitno ali pokvarjeno hrano. Stališče celotne Evropske unije je, da je treba pomoč prepustiti pristojnim, ki lahko zagotavljajo strokovno in neoporečno oskrbo. Sicer bi se lahko na primer zgodilo, da bi nekdo, ki nasprotuje beguncem, te zastrupil s svojo hrano.

Zakaj pa se tako zapleta pri sodelovanju s Hrvati?

Na Hrvaškem so sredi predvolilne kampanje. Javnost je nastrojena proti beguncem in hrvaška oblast se želi rešiti tega problema, zato izigrava dogovore s Slovenijo. Za stare policaje tako ravnanje ni nič novega. Tako je bilo tudi decembra 1989, tako je bilo med vojno. Povedali so tudi, da ne bodo spoštovali arbitražnega sporazuma. Na take oblasti je težko računati. Slovenska oblast bi morala imeti to v mislih, ne pa da se tako cmeravo odziva na njihove besede in dejanja.

Kaj se lahko po vašem mnenju zgodi v prihodnjih dneh?

Da bi to lahko napovedal, bi moral poznati razmere od Grčije prek Makedonije, Srbije in Hrvaške do Slovenije. Prognozo bi lahko dal štab strokovnjakov, ki bi imel te podatke. Domnevam pa, da bo vse skupaj trajalo, dokler ne bo Evropska unija začela ustvarjati koridorjev in ljudi humano, z vlaki pošiljati tja, kamor bodo hoteli. Ker to res ne gre, da jih Hrvati kot živino pošiljajo čez Sotlo. Otroke, starce.