Stariha za smrad krivi prebavne težave prašičev

Črnomelj – V nedeljo zvečer se je po Črnomlju spet širil neznosen smrad po gnojevki, za kar prebivalci in občina obtožujejo farmo prašičev Stariha in sosednjo bioplinarno v lasti družbe Petrol. Njihove navedbe so včeraj za Delo potrdili tudi na okoljskem inšpektoratu, toda lastnik farme trdi, da smrdi le po prašičjih prdcih.

O neznosnem smradu, ki se večkrat na teden zgodaj zjutraj in pozno zvečer širi po mestu, so nam v petek pripovedovali številni meščani. Ne moremo sušiti perila, smrdi po bruhanju in gnojevki, tega ne moremo več prenašati, so izrečene besede Črnomaljcev, ki jim je dovolj življenja v smradu. Na vprašanje Dela, ali so iz farme prašičev Stariha v nedeljo okoli 21.30 odvažali gnojevko na kmetijske površine ali morda zračili hleve, je lastnik Jože Stariha odgovoril: »Naši prašiči so imeli prebavne motnje in so včeraj zvečer neobičajno prdeli.« Na naše poizvedovanje, ali je o tem obvestil veterinarja, je odgovoril, da ne. Naš vir nas je opozoril, da bi moral Stariha nemudoma obvestiti pristojne službe, če ima njegovih 2000 prašičev, kolikor jih vzreja na kmetiji, res zdravstvene težave oziroma prebavne motnje.

Županja se boji ekološke bombe

Županja Mojca Čemas Stjepanovič je obvestila vse pristojne inšpekcijske službe ter ministre in tudi predsednika vlade Mira Cerarja, naj vendarle ukrepajo. Doslej so jim inšpektorji pojasnjevali, da proti smradu ni mogoče ukrepati, ker to področje ni urejeno z zakonodajo. »Smrad je posledica neustreznega delovanja naprav,« je prepričana Čemas Stjepanovičeva, zato pričakuje, da vse službe pristopijo k usklajevanemu reševanju problema. Opozorila je tudi na morebitno onesnaževanje podtalnice na kraškem območju pri nekontroliranemu razvozu digestata, kar lahko predstavlja resno ekološko bombo.

Kurijo slaščice in gnojevko

V družbi Petrol, ki je postala lastnica bioplinarne pred tremi leti, so odločno zanikali, da se smrad širi iz njihovega obrata na Lokvah. Zeleno električno energijo pridobivajo s predelavo gospodinjskih odpadkov, sadja in zelenjave, pekovskih izdelkov, jedilnih maščob in prašičje gnojevke, ki jo prejemajo od sosednje kmetije Stariha. Vendar gnojevka predstavlja samo okoli deset odstotkov vstopnih komponent. Digestat (tekoče gnojilo), ki nastane v procesu fermentacije, predajo za gnojenje kmetom in v njem ni povišanih vrednosti težkih kovin.

Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca. »Navedba o t. i. ekološki bombi ne vzdrži strokovne presoje. To dokazujejo tudi lanski rezultati vseh meritev kemijskih parametrov, ki jih je opravil oddelek za biologijo na biotehniški fakulteti,« nam je povedal Aleksander Salkić iz družbe Petrol. Prepričan je, da smrad ne prihaja iz njihove bioplinarne, temveč nastaja pri gnojenju na kmetijskih površinah. Pravi, da ima digestat vonj kot vsako drugo živinsko gnojilo (goveja, prašičja in perutninska gnojevka), vendar hitreje izgine zaradi predhodne obdelave pri fermentaciji. »Za opravljanje dejavnosti proizvodnje bioplina in predelavo bioloških odpadkov ima bioplinarna popolno veljavno okoljevarstveno dovoljenje (OVD),« je še povedal Salkić.

Inšpektorji v bioplinarni

Pristojni inšpektorji so letos devetkrat obiskali bioplinarno in nikoli niso ugotovili nepravilnosti. Na inšpektoratu so za Delo povedali, da bi bil problem vonjav verjetno manjši, če bi se gnojevka ali digestat takoj po razvozu na obdelovalne površine med sušnimi dnevi zaorala v zemljo. Povedali so še, da vzorčenje digestata izvajajo trikrat na leto in da spada v prvi kakovostni razred. Monitoringi emisij snovi v zrak ne izkazujejo čezmernega obremenjevanja okolja. Vendar upravljavec bioplinarne družba Petrol, pravijo na okoljem inšpektoratu, še ni izpolnila dodatne predvidene investicije, ki je tudi navedena v OVD, da bodo tehnološke enote separator, plinohram (na končnem zunanjem zalogovniku) in biofilter (kot dodatni čistilec zraka, poleg obstoječega pralnika plinov) sestavni del naprave, zato ugotovitveni postopek inšpekcije še poteka.