V času podpisovanja prvih pogodb, leta 2013, je bilo predvideno, da bodo deset urgentnih centrov zgradili s 30 milijoni evrov evropskih in 5,3 milijona evrov domačih sredstev, a je končni strošek 73,8 milijona evrov, od katerih je 42,8 milijona prispeval evropski sklad za razvoj, 31 milijonov pa Slovenija sama.
Celotna naložba je po podatkih ministrstva za zdravje razdeljena na dva dela: za same urgentne centre z opremo vred (upravičeni stroški) je k 42,8 milijona evropskih sredstev prispevalo 7,6 milijona (15 odstotkov) ministrstvo za zdravje, ob tem pa je bilo še za 23,4 milijona dodatnih (glede na same urgence neupravičenih) stroškov, kot so skupne strehe, kleti in drugo z obstoječimi bolnišnicami. Te stroške so plačali ministrstvo (14,5 milijona) in bolnišnice same (8,9 milijona).
Tako velike nove površine bodo potrebovale več kadra, več pa bo tudi stroškov z vzdrževanjem. Za zdaj so sporočili potrebe po novih kadrih iz petih bolnišnic (v tabeli), ki skupaj potrebujejo 183 novih zaposlenih, od tega zgolj enega zdravnika. Na ministrstvu so povedali, da so za vse zaposlitve že dali soglasje; težave s kadri zaznavajo predvsem v Trbovljah, pa tudi v zasavski, koroški in spodnjeposavski regiji, kjer so razpisana mesta za zdravnike ostala prazna. Prav tako so težave pri informacijski podpori, saj imajo bolnišnice in zdravstveni domovi različne računalniške programe, ki bi zdaj morali biti med seboj povezani.
Urgentni centri bodo začeli delovati 1. januarja, so napovedali na ministrstvu. Ali bodo res?
Slovenj Gradec:
Celje: Držijo se pravilnika
Medtem ko Obrulova opozarja, da gre v tem primeru za vprašanje odgovornosti, so v celjski splošni bolnišnici pred časom dejali, da gre predvsem za vprašanje denarja. Strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar je že večkrat povedal, da je bolnišnična urgentna služba premalo plačana, medtem ko zdravstveni dom dobi za ta program dobro plačan pavšal. Bolnišnica mu je že ponudila dva zdravnika, ki bi pomagala v bolnišničnem delu urgentnega centra. ZD Celje je za zdaj neomajen in poudarja, da 24-urne dežurne službe v urgentnem centru ne morejo zagotavljati brez sprememb pravilnika o organiziranosti in financiranju NMP, za kar bi moralo poskrbeti ministrstvo.
Direktorica celjske enote ZZZS Marina Senčar je povedala, da ZD Celje res ni dolžan sodelovati v urgentnem centru med delavniki čez dan, da pa »bi z malo dobre volje in pripravljenosti na sodelovanje to lahko storil s prerazporeditvijo sredstev, ki jih sedaj prejema za NMP, dežurstvo in nujne prevoze, ter s predvidenimi novimi viri«.
Maribor: Za delovanje
Izola
Novi center nujne medicinske pomoči pri izolski splošni bolnišnici bodo odprli šele konec februarja, in ne 23. decembra, kot je bilo predvideno. To se je vodstvo bolnišnice šele sredi prejšnjega tedna dogovorilo s predstavniki ministrstva, prej pa je to vztrajalo, da morajo vse bolnišnice urgentne centre odpreti 1. januarja. V izolskem primeru se je nekoliko bolj kot pri drugih zapletlo zaradi zahtevka za revizijo pri javnem naročilu za nakup pohištva, računalnikov in agregata. Zato začetek delovanja centra ni bil mogoč. Zdaj je postopek izbora dobavitelja opreme končan, dobavitelj bo v najkrajšem možnem času namestil manjkajočo opremo, to pa pomeni, da je nastal manjši zamik pri dobavi pohištvene opreme in zato tudi pri odprtju, so sporočili iz izolske bolnišnice.
Hkrati so poudarili, da je ministrstvo za zdravje uspešno prejelo vsa evropska sredstva za projekt urgentnega centra in da prestavitev odprtja ter začetka delovanja izolske urgence ne vplivata na uspešnost projekta. Konec februarja bodo uradno odprli tudi novi vhod v bolnišnico, ki ga te dni končujejo in ga bodo, kot vse kaže, lahko uporabljali že pred koncem februarja. Prestavitev vhoda je vezana na urgentni center, saj so urgentni blok zgradili tik ob starem vhodu.