Stavka javnega sektorja pred volitvami ni izključena

Sindikat je vlado pozval k nadaljevanju pogajanj, Cerar je prepričan, da je to nesmiselno.

Objavljeno
23. marec 2018 08.41
Posodobljeno
23. marec 2018 10.40
Stavka
Šp. B., STA, K. M.
Šp. B., STA, K. M.

Ljubljana – Ob 11. uri se je začela novinarska konferenca koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, na kateri so predstavniki sindikatov predstavili sklepe, sprejete na četrtkovi seji.

V Koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja so kljub odstopu predsednika vlade prepričani, da ni nikakršnega razloga za to, da vlada ne bi nadaljevala pogajanj, kakor je bilo dogovorjeno. Pričakujejo »hiter, trezen, razumen in konstruktiven pristop k nadaljevanju pogajanj s ciljem sklenitve dogovora«.

Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, je na novinarski konferenci dejal, da bi se pogajanja po odstopu Mira Cerarja s sindikati javnega sektorja morala nadaljevati, če hoče vlada zagotoviti javnofinančno stabilnost države. Spomnil je, da so se pogajanja po odstopu Alenke Bratušek usklajevala še dva meseca, vodil pa jih je takratni minister Gregor Virant, ki pa zdaj javno poziva vlado, naj se s sindikati ne pogaja ali jim kakor koli popušča.

»Danes, ko bi se pogajanja morala nadaljevati, je vlada Mira Cerarja presodila, da ta pogajanja niso mogoča, saj bi presegala pooblastila vlade v odstopu,« je poudaril Počivavšek in opozoril na moč interpretacije opravljanja tekočih poslov. »Če sem nekoliko ciničen, po našem prepričanju tekoči posli niso zgolj kadrovanje in množično zaposlovanje, kot vlada v odhodu daje vtis.«

Odstop predsednika vlade po njihovem namreč ni spremenil dejstva, da bi posledice dogovora začele veljati v obdobju, ko bi že nastopila nova vlada. »Vlado pozivamo, da v luči dogajanj leta 2014 nadaljuje pogajanja od točke, kjer so bila zaključena, do točke, ko bi sprejeli usklajen dogovor,« je še bil jasen Počivavšek.

Vodja pogajalske skupine opozarja, da bi nova vlada s tem dobila možnost, da sprejme nove izzive, in si zagotovi miren začetek novega mandata s stotimi dnevi miru, ki jih v nasprotnem primeru ne bo. V koordinaciji so sklenili še, da prihodnost pogajanj odslej polagajo v roke delavcev, zaposlenih v javnem sektorju. »Odločitve o sindikalnih in stavkovnih aktivnostih prepuščamo zaposlenim,« je še povedal Počivavšek.

Namestnica vodje pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Ana Jakopič je poudarila, da se pogajalci ne strinjajo, da se stvari, ki so tekle, ustavijo. »S tem, kar je zakuhala ta vlada, bomo tako obremenili prihodnjo vlado,« je podobno kot Počivavšek opozorila tudi Jakopičeva.

»V obdobju pogajanj je krožilo veliko informacij, ki niso bile povsem točne, vendar se z njimi nismo posebej obremenjevali. Bili smo mnenja, da je stvar pogajanj tisto, kar se dogaja za vrati. Namen je bil, da se pogajanja sklenejo na način, da bi od tega delavci imeli čim več in bi še bilo finančno vzdržno,« je povedala Jakopičeva. Pojasnila je, da imajo različne skupine v javnem sektorju različne interese. »Rešitve moramo iskati skupaj, za skupno pogajalsko mizo, saj si samo tako lahko izmenjujemo mnenja, ki sicer pogosto pristanejo napačno razumljena v medijih,« je še povedala Jakopičeva.

Cerar: Pogajanj nima smisla nadaljevati

Premier Miro Cerar vztraja, da nima smisla nadaljevati pogajanj, saj vlada v okviru opravljanja tekočih poslov ne more sprejemati odločitev o izplačilu deset ali večmilijonskih zneskov.

Premier po poročanju STA obžaluje, da sindikati po dolgih pogajanjih niso sprejeli zelo dobre ponudbe, ki jo je dala na mizo vlada. Ta bi bila po njegovih besedah dobra za javne uslužbence vseh vrst, od tistih najslabše plačanih do tistih na višjih delovnih mestih.

»Tukaj se je vlada zelo potrudila, da pride naproti, a so do konca odklanjali tudi take konstruktivne predloge. Tudi med seboj se očitno niso dobro sporazumeli,« je pojasnil. Pravi čas za nadaljevanje pogajanj bo po njegovem takoj, ko bomo imeli naslednjo vlado.


Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Foto: Tomi Lombar/Delo

Tudi v Svizu kritični do vlade

V šolskem sindikatu Sviz zavračajo informacijo vlade, da vodja vladne pogajalske skupine Lilijana Kozlovič 12. marca, ko so potekala zadnja pogajanja, ni parafirala zapisa o stopnji usklajenosti z njimi, ker so imeli dodatne zahteve. »Vlada se poskuša otresti odgovornosti in hkrati demonizirati zahteve Sviza,« so ocenili.

Po poročanju STA so poudarili, da so se na zadnjih pogajanjih dogovorili o vseh zahtevah, vključno z zvišanjem svetovalca in svetnika za en plačni razred, kar je menda k vladnemu predlogu istega dne dodala koalicija. Nato je zvečer glavna vladna pogajalka poklicala glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja.  Kot trdi Sviz, mu je menda sporočila, da »čistopisa dogovora ne bo podpisala, če ne umaknemo dogovorjenega zvišanja svetovalca in svetnika za en plačni razred, ker so pritiski drugih sindikatov premočni«.

Zmotila jih je tudi navedba, da je Sviz »ob dani ponudbi še vedno zahteval zapis, da so s tem le delno odpravljene razlike do povprečne plače v državni upravi. To sicer drži, a kot so izpostavili v sindikatu, je vlada zamolčala, da se je Kozlovičeva s to ubeseditvijo strinjala.

Kot še navaja Sviz, je zavajajoča tudi trditev o zvišanju povprečne plače v javnem sektorju za več kot sedem odstotkov, in to v vseh delih javnega sektorja. Sami namreč izpostavljajo podatke, da je od začetka leta 2014 do konca leta 2017 povprečna plača v državni upravi zrasla za 11,2 odstotka, v vzgoji in izobraževanju pa skoraj 3-krat manj - za 3,9 odstotka.

»Prav zaradi tega očitnega dejstva, da se je delo v času vlade Mira Cerarja v vzgoji in izobraževanju izrazito razvrednotilo v primerjavi z drugimi dejavnostmi javnega sektorja, je podtikanje predsednika SMC, da je Sviz za učitelje zahteval višje plače od zdravniških, toliko bolj absurdno,« so sporočilo sklenili v sindikatu.