Stavka pri Štormanu

Delavci hočejo plače ali pa stečaj in nadomestila za brezposelne

Objavljeno
26. marec 2014 21.08
Štorman
Brane Piano
Brane Piano
Šempeter v Savinjski dolini – »Zahtevamo plače, regrese in odpravnine. Nekateri plač nismo dobili že 11 mesecev, davčni upravi pa Štorman za prispevke dolguje 2,7 milijona evrov. Najboljši bo stečaj,« je prepričan Maksimir Hrovatič, predsednik stavkovnega odbora. Toda Elizabeta Štorman, gostinčeva hči, ki ima s svojim podjetjem zdaj v najemu Gostišče Štorman, pravi, da bi bila zanje boljša rešitev prisilna poravnava.



Elizabeta Štorman je prepričana, da k zahtevam po stečaju prek odvetnikov delavce spodbujata predvsem KBM Leasing in Aleksander Jančar, ki je od lizinške hiše hotel kupil. S stečajem za Zvoneta Antona Štormana, s. p., bi se lahko ustavili postopki glede motenja posesti in odškodnine za poceni prodan hotel. »Zato tudi ne preseneča, kdo od pravnih strokovnjakov stavko podpira in servisira,« pravi Elizabeta Štorman.

Ob enajstih je približno 30 Štormanovih delavcev in delavk iz nekaj kilometrov oddaljenega Žalca pripešačilo do še edinega odprtega Štormanovega gostišča med Žalcem in Šempetrom – zadnji del poti so hodili čez polja, ker policija pravi, da ob glavni cesti pešci ne smejo hoditi. Ko so prispeli, je Maksimir Hrovatič povedal: »Če zahtevanega ne dobimo do 30. marca, naj Štorman prekliče predlog prisilne poravnave in zahteva stečaj, da bomo vsaj nekaj dobili iz jamstvenega sklada in potem na zavodu še nadomestila za brezposelne.«

Stavka je minila mirno. V gostišče stavkajoči niso poskusili vstopiti. Vsak dan bodo pred njim stavkali med 11. in 13. uro. Hrovatič je poudaril: »V prisilno poravnavo ne verjamemo, saj je edino še odprto gostišče v najemu podjetja Štorman, d. o. o., ki ga vodi njegova hči. Kako bo potem v prisilni poravnavi poravnal dolgove do delavcev? Ne zanima nas račun KBM Leasinga, ki ga je Štorman blokiral za tri milijone evrov, saj nismo zaposleni tam. Naj nam raje da odpovedi. Štorman nima premoženja, če pa, je na njem veriga davčne uprave.«

Podpira jih Mitja Hasaj iz odvetniške pisarne Dušana Korošca: »Zastopamo delavce, ki so prišli, da pokažejo nezadovoljstvo. Svetujemo jim v dogovoru s svobodnimi sindikati. Tega ne bomo zaračunali.« Prišel je tudi sekretar območne organizacije ZSSS Celje Srečko Čater: »Žalostno je, da zapremo človeka, ki pet dni ne da jesti psu, dovolimo pa, da ljudje po osem mesecev ne dobijo plač. Štormanovi delavci poskušajo javnost prepričati, da moramo drugače ravnati z ljudmi, tako da za pošteno delo dobijo tudi pošteno plačo.«

Tudi Čater upa, da se bo sodišče čim prej odločilo za stečaj samostojnega podjetnika, saj bo s tem delavcem omogočilo vsaj preživetje na zavodu za zaposlovanje. Še več: »Nekateri bi že lahko dobili delo v gostinstvu, a pogoj je, da pridejo z zavoda za zaposlovanje, ker bo novi delodajalec določeno obdobje benificiran.«

Elizabeta Štorman je povedala: »Sodni postopki, ki bi napolnili stečajno maso, niso končani, zato je prisilna poravnava boljša od stečaja. Med njo se lahko sodni postopki končajo, hkrati pa se omogoči delo kar nekaj delavcem.« Pozneje je sporočila medijem, da je bil do zdaj oče prepričan, da še veljajo dogovori z delavci, od takrat ko je moral v bolnišnico. Pravi, da nihče ni omenjal stavke in da je z delavci bilo ob prisotnosti Srečka Čatra dogovorjeno, da lahko dajo izredno odpoved po krivdi delodajalca in po 30 dneh začno prejemati nadomestilo z zavoda ali počakajo na program presežnih delavcev. »Veliko jih je to naredilo in prejemajo nadomestilo, nekaterim smo pomagali pri iskanju druge zaposlitve, tudi s priporočili.«