Tiskane izdaje
Ljubljana - »Zadeva si zasluži posebno pozornost, ker gre za zelo nevaren proces - za zapiranje medijske svobode, medijskega prostora, tudi za grožnjo neodvisnemu novinarstvu, posebej preiskovalnemu in ne nazadnje tudi ustavni pravici javnosti do obveščenosti.«
Tako o primeru sodnega pregona Delove novinarke Anuške Delić pravi predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Matija Stepišnik. DNS namreč ocenjuje, da je Delićeva objavljala za javnost zelo pomembne informacije, saj je razkrivala nevarne procese delovanja skrajnih neonacističnih skupin in njihove povezave s politiko.
Jasen javni interes
»Po našem mnenju je v tem primeru javni interes, da se je uredništvo Dela in novinarka Dela odločilo za objavo tega, absolutno nesporen in nedvoumen,« je prepričan Stepišnik. DNS bo podalo formalni predlog za spremembe kazenskega zakonika v členih, ki se dotikajo razkrivanja tajnih podatkov. »Državo pozivamo, naj ne preganja novinarjev, ki razkrivajo tajne podatke, vlada pa naj dekriminalizira odgovornost novinarjev za objavo tajnih podatkov,« je dejal Stepišnik.
Državo pa pozivajo tudi k dekriminalizaciji kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, saj je to poskus pritiska na novinarje in urednike, oziroma poskus njihovega discipliniranja.
Stepišnik poudarja, da gre za svojevrsten pritisk ne samo na novinarstvo, ampak tudi na anonimne vire informacij, na žvižgače, ki so za preiskovalno novinarstvo ključnega pomena. Izpostavil je tudi prakso evropskega sodišča za človekove pravice, ki je že večkrat potrdilo, da je svoboda medijev temelj demokracije in jo je mogoče omejevati le izjemoma.
Ekstremistične dejavnosti so družbeni problem
Novinarka Anuška Delić, za katero se v sredo začenja predobravni narok, ne dvomi, da je bilo njeno pisanje v javnem interesu. Tega po njenem povečujejo zadnja odkritja, izhajajoča iz obtožnega predloga, ki kaže na to, da je državni vrh ves čas vedel za dejavnosti slovenskega krila skupine Blood & Honour. »Takrat je bila na oblasti levica in informacije kažejo, da ne ena ne druga politična stran ni ukrepala oziroma ni storila ničesar, da bi se lotila tega problema ali da bi zamejila te aktivnosti,« je opozorila, pa tudi, da so dejavnosti katerih koli skrajnih skupin problem družbe, ne glede na to, na kateri politični strani se dogajajo.
Kljub temu, da je bila zaslišana, napoveduje, da se bo tudi v prihodnje ukvarjala s to tematiko. Pri tem ima podporo delodajalca in uredništva.
Delićeva je opozorila še na kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, s katerimi se lahko preganja in izvaja pritiske na novinarje, saj jim na ta način jemljejo čas in denar.
Vsaka oblast poskuša nadzirati medije
Zagovornik Delićeve Emil Zakonjšek, ki se sicer o konkretni zadevi ni želel izreči, meni, da je s svobodo izražanja tako, da vsi trdijo, da je temelj vsake demokratične ureditve, a se v praksi zaplete: »Vsaka oblast - pa ne mislim samo politične oblasti, ampak vsakega, ki ima moč - poskuša nekako obvladati, nadzirati medije, prek katerih se lahko svoboda izražanja udejanja. Zato so tudi sodni postopki lahko ena oblika pritiska oziroma oblika discipliniranja novinarjev.« Sodišče bi zato moralo vedno, ko pride do sodnih postopkov, ki imajo za podlago medijsko objavo, tehtati med svobodo izražanja v korelaciji s pravico do zasebnosti, komunikacijsko tajnostjo ali pa zaščito podatkov v kazenskem postopku, meni Zakonjšek. Poudaril je še, da zaporna kazen res ni primerna za takšno kaznivo dejanje, kakor je izdaja tajnih podatkov.
Protesti več organizacij
Protestu se pridružujejo tudi Organizacija za varnost in sodelovanje (Ovse), Mednarodni tiskovni inštitut in Evropska zveza novinarjev, ki je o tem primeru obvestila tudi predstavnike Evropske komisije in Evropskega parlamenta.
Evropska resolucija iz leta 2007 ta dejanja dekriminalizira, zato bi jo morali ratificirati tudi pri nas, menijo v DNS.
Sicer pa primer Delićeve ni osamljen. Zaradi izdaje tajnih podatkov sta kazensko ovadena tudi novinarja Dnevnika Meta Roglič in Peter Lovšin, ki sta bila že zaslišana na policiji.
