Štirinajsti poskus za hitrejše postopanje

Klemenčič bo prepričeval koalicijo, da postopoma ukine sodno preiskavo.

Objavljeno
20. februar 2017 18.06
Sodišče v Ljubljani, 24. maja 2016 [sodišča,motivi,Ljubljana]
Majda Vukelić
Majda Vukelić
Pravosodni minister Goran Klemenčič bo ta teden koalicijo poskušal prepričati, da je cilj, ki mu sledi predlog spremenjenega zakona o kazenskem postopku, s katerim bolj ali manj zaokrožuje pravosodno reformo, pravi.

Ministrstvo je namreč v vladni postopek vložilo predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki ga spremlja črka N. To pomeni, da ga je politika doslej spreminjala že trinajstkrat. Nobeni vladi doslej ni uspelo pripraviti povsem novega zakona, ki določa pravila, po katerem poteka kazenski postopek - torej postopek, s katerim se najbolj globoko posega v človekove pravice. Strokovna javnost je sicer že pripravila osnutek novega zakona, a je ta že leta 2009 obležal v vladnih predalih.

(Ne)soglasje

Za spreminjanje zakona o kazenskem postopku ima Klemenčič soglasje predsednika vlade, ali mu bo na tej poti uspelo, je odvisno od koalicije in nato poslancev. Vsaj za zdaj pa ne more staviti na podporo policije, tožilstva, sodstva in odvetništva. Njihovi ključni zadržki so vezani na postopno ukinitev sodne preiskave - kot faze med kazensko ovadbo in obtožnico - in njegovo nadomestitvijo s policijsko-tožilsko preiskavo. Po novem naj bi bilo najprej na policiji in tožilstvu, da s preiskovalnimi dejanji pridobita dokaze. To naj bi potekalo na način, da bi lahko opravila zaslišanja osumljencev in prič, ob odsotnosti odvetnika bi jih morali posneti. Tudi na ta način naj bi po prepričanju Klemenčiča povečali učinkovitost odkrivanja in pregona kaznivih dejanj.

Kritike

Tako policija kot tožilstvo trdita, da nimata kadrovskih, prostorskih in tehničnih zmožnosti, da bi sledila novim pooblastilom. Ampak to ni najpomembnejši pomislek. Gre za to, da zdaj velja, da so policisti in tožilci tisti, ki iščejo dokaze in krivce za storitev kaznivih dejanj, preiskovalni sodnik pa je tisti, ki razišče dejansko stanje. Zdaj pa se njegovega dela z ničemer ne nadomešča, kar je tudi temeljni pomislek sodnikov. K temu odvetniki dodajajo, da se z novo ureditvijo odvetnikom odvzema možnost, da bi bili prisotni pri zbiranju dokazov. To možnost bi dobili šele, ko bi bil sodni spis zapečaten. Poseg samo v eno fazo postopka tako ne more dati rezultatov.