Tiskane izdaje
Sveti Jurij ob Ščavnici - V Svetem Juriju ob Ščavnici so danes slovesno obeležili stoletnico majniške deklaracije, ki jo je Anton Korošec 30. maja 1917 prebral v dunajskem parlamentu. Ob tej priložnosti so v Koroščevi rojstni hiši v kraju Biserjane tudi odprli njegovo spominsko sobo.
Prireditev, ki so jo organizirali občina, župnija in kulturno društvo Sveti Jurij ob Ščavnici, se je pričela s spominsko mašo, ki jo je daroval kardinal Franc Rode. Nato je na ploščadi pred cerkvijo sv. Jurija potekala osrednja slovesnost, na kateri je župan Miroslav Petrovič spomnil na številne krajane tega kraja, ki so pomembno sooblikovali podobo današnje Slovenije.
»Eden takih je prav gotovo dr. Anton Korošec, brez dvoma najpomembnejši slovenski politik v prvi polovici 20. stoletja, ki je v dunajskem parlamentu prebral majniško deklaracijo,« je dejal. »V duhu sodobnih političnih razmer bi lahko to dejanje poimenovali jugoexit, ker so iz monarhije odšli južnoslovanski narodi. Če bi vztrajali v Avstro-ogrski monarhiji, bi kot drugorazredni državljani doživeli podobno usodo, kot jo imajo danes Slovenci na avstrijskem Koroškem, ko se je potrebno boriti za vsako dvojezično tablo, za vsako slovensko besedo, ko izganjajo slovenski jezik iz deželne ustave. V končni fazi bi to pomenilo izginotje slovenskega naroda,« je dejal.
Po besedah predsednika Boruta Pahorja je bila t. i. prva majniška deklaracija, ki ji je leta 1989 sledila druga, ki jo je na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Tone Pavček, eden od »pomembnih korakov v zrelostni krepitvi slovenskega naroda kot političnega subjekta«. Po njegovih besedah je prav, da se spoštuje in ohranja spomin na to dejanj.
Odgovoril je tudi na vprašanje, ki sta ga pred njim na govorniškem odru postavila župan Petrovič in rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar, ali morda Slovenci danes ne potrebujemo še tretje majniške deklaracije. »Če vidimo, kako prelomni sta bili tisti iz 1917 in 1989, verjetno tako prelomnih časov v tem trenutku na srečo ne živimo. Slovenci imamo svojo državo - ne brez težav, ne brez stisk, ne brez napak - vendar jo imamo in smo gospodarji lastnih odločitev,« je dejal Pahor.
Obeleževanje stoletnice majniške deklaracije se je v Svetem Juriju ob Ščavnici začelo v soboto z znanstvenim simpozijem, na katerem so strokovnjaki iz Slovenije in Avstrije podrobno razčlenili življenje in delo Antona Korošca (1872-1940) ter pomen in ozadje nastanka majniške deklaracije.
