Tiskane izdaje
Novo mesto - Novomeška občina se namerava pridružiti sedmim slovenskim občinam (Kranj, Ptuj, Velenje, Jesenice, Žirovnica, Litija, Krško), ki so z odlokom poskusile preprečiti ali vsaj omejiti popivanje mladih na javnih površinah. Občinski svet bo o njem dokončno odločal po javni razpravi še pred začetkom novega šolskega leta.
Spremembe in dopolnitve odloka o urejanju in čiščenju javnih površin v novomeški občini se nanašajo na prepoved pitja alkoholnih pijač zunaj območij gostinskih lokalov in javnih prireditev. Na občini utemeljujejo predlog z zaznavanjem vse bolj množičnega zadrževanja mladostnikov na javnih mestih v novomeškem mestnem jedru in bližnji okolici s prekomernim uživanjem alkohola ter s posledičnim motenjem javnega reda in miru, z nadlegovanjem, onesnaževanjem in vandalizmom. »Spremembe odloka smo pripravili z namenom, da bi se vsi v Novem mestu ne glede na starost in življenjske navade dobro in varno počutili. Na izpostavljenih točkah želimo zagotoviti red, mir in varnost za vse, ki so tam, in za tiste, ki bi radi spali. Naša skrb je tudi zdravje mladih, ki mu alkohol ne koristi,« je povedala direktorica novomeške občinske uprave Vida Čadonič Špelič.
Dramatična statistika
Podatke o škodljivosti pitja alkohola in o njegovi pretirani uporabi med mladimi iz zadnje opravljene raziskave v državi v šolskem letu 2010/2011, povezane z obravnavo te problematike v Svetovni zdravstveni organizaciji, je predstavila Doroteja Kuhar iz novomeške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Podatki med drugim kažejo, da je z alkoholom povezanih več kot 60 bolezni, zdravstveni stroški, povezani z alkoholizmom, pa so leta 2011 znašali 242 milijonov evrov. V novomeški enoti NIJZ je bilo 60 odstotkov 15-letnikov optiih že najmanj dvakrat, od tega jih je skoraj polovica priznala, da so bili opiti najmanj 40-krat. Alkoholne pijače je pilo 85 odstotkov 15-letnikov, med 1200 dijaki prvih letnikov srednjih šol na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju je bilo takih celo 95 odstotkov. Državno povprečje vsaj dvakrat opitih (z zapletanjem jezika, opotekanjem, pretiranim pogumom, nadlegovanjem, nasilnostjo) je 41 odstotkov.
Kuharjeva je opozorila tudi na zelo zaskrbljujoč podatek o zniževanju starostne meje srečevanja z alkoholom. Četrtina dijakov je priznala, da se jim je to zgodilo pri devetih letih ali še prej. »Mladi možgani so izjemno občutljivi za alkohol, ki pušča nepopravljive posledice,« je poudarila Doroteja Kuhar. Še posebej zaskrbljujoč je po njenem podatek, da pijejo tako fantje kot dekleta, ki iz več razlogov rojevajo vse kasneje, kar dodatno negativno vpliva na naraščaj.
Vida Čadonič Špelič je zavrnila ugibanja, da se po novem odloku ne bo smelo spiti piva, kozarca vina ali »štamperla« na javnih površinah. Prav tako po njenem redarji in inšpektorji, ki že zdaj dobro sodelujejo s policijo, ne bodo preverjali vsebine raznih plastenk, prinešenih od doma, ampak se bodo odzvali na »čudno« obnašanje. Bodo pa še bolj kot zdaj navzoči na najbolj priljubljenih točkah mladih za zbiranje in pitje. Mladi to opravičujejo s pomanjkanjem možnosti za drugačno in cenejšo zabavo, a se Čadonič Špeličeva ne da: »Novomeška občina za programe za mlade namenja 300.000 evrov na leto. Za poseganje po alkoholu pomanjkanje alternative ne more biti izgovor. Čakamo na pobude mladih v javni razpravi.«
Novomeški odlok podpirajo v vseh srednjih šolah. Direktor največjega slovenskega šolskega centra Štefan David je povedal, da je povsem v skladu z njihovimi vzgojnimi prizadevanji in poudaril pozitivne rezultate urejanja igrišč in športnega parka ob Šolskem centru od 2003. Da vzgojne vsebine o škodljivosti alkohola, ki jih bodo v skladu z nacionalnim programom še okrepili, dajejo rezultate, je prepričan tudi ravnatelj novomeške Ekonomske šole Jože Zupančič in Petra Škof iz gimnazije. Komandir novomeške policijske postaje Tomaž Slak podpira vse ukrepe za večjo varnost, saj je vse več dogodkov, zaradi katerih se mladi počutijo ogrožene. Vzrok je tudi alkohol, ki ga mladi prinašajo od doma, zato Slak poziva starše, naj bodo pozorni, kaj otroci nosijo od doma.
V Velenju uspešni, Ljubljana čaka
Prva mestna občina, ki je prepovedala čezmerno pitje alkoholnih pijač na javnih mestih, je velenjska. Prepoved so sprejeli aprila 2011 v okviru odloka o splošnem redu, predpisana globa pa znaša 200 evrov (v Novem mestu je predlagana 100 evrov). Po štiirh letih so z rezultatom zadovoljni: »Mladi zdaj vedo, da je čezmerno popivaje prekršek, zato tega na javnih mestih ne počnejo več oziroma precej manj kot pred sprejetjem odloka. Nadzora je potrebnega manj. Poglavitna težava so negativna ravnanja, ki se zgodijo zaradi popivanja, in ne toliko popivanje samo.« V občini ugotavljajo, da je za obravnavo kršitev, kot so nasilje, vandalizem, onesnaževanje okolja, potrebnega veliko več nadzora, kakor če nadzirajo vzrok teh dejanj, torej popivanje.
Tudi v mestni občini Kranj, kjer dopolnjen odlok o javnem redu, ki se nanaša na prepoved čezmernega pitja alkoholnih pijač na javnih površinah, velja od novembra 2012, opažajo pozitivne učinke. V tem času medobčinski redarji niso izdali še nobene globe, ki znaša 100 evrov. V vseh primerih so redarji pri rednih nadzorih že z opozorilom dosegli namen preprečitve popivanja na javnem kraju. Na medobčinskem inšpektoratu tudi pravijo, da se pozitivni učinki odloka kažejo predvsem v večji ozaveščenosti mladih in da mladi dobro poznajo omejitev, ki jo določa odlok.
V Ljubljani je svetniški klub Nove Slovenije vložil pobudo o osnutku odloka že pred dobrima dvema letoma, a je bila mestna opozicija preglasovana. V NSi so takrat še posebej opozarjali na kaljenje nočnega reda in miru na območju Trnovskega pristana, Maximarketa ter Cirkusa in Kina Šiška. Za posameznika, ki bi kršil odlok, so predlagali globo sto evrov, za nadzor pa bi bilo pristojno mestno redarstvo.
V Slovenj Gradcu o sprejetju takšnega odloka za zdaj ne razmišljajo, predvidevajo pa, da bodo določene spremembe odlokao javnem redu in miru nujne že zaradi vandalizma.
