Tiskane izdaje
Ljubljana – Nadaljuje se preiskava suma nepravilnosti pri gradnji Stožic. Fokus preiskovalcev pa je tokrat usmerjen v nezakonito pomoč mestnih podjetij in zavodov pri financiranju projekta. Ko je zmanjkalo sredstev občinskemu hišnemu gradbincu, so morala pomagati mestna podjetja.
Za razumevanje finančnih zapletov pri realizaciji projekta Stožice je treba pogledati zgodovino projekta. Začelo se je s predvolilno obljubo Zorana Jankovića, da bo do leta 2010 v Stožicah postavil nogometni stadion, o katerem se je takrat razmišljalo že nekaj let. Prvi resni korak h gradnji se je zgodil na začetku leta 2008, ko je ljubljanska mestna občina na javnem razpisu za gradnjo stadiona, športne dvorane in spremljajočih objektov izbrala konzorcij Gradis skupina G-Energoplan-Merkur, ki je za vstop v javno-zasebno partnerstvo ponudil vložek v višini 81 milijonov evrov. Za ta denar naj bi za občino zgradil športne objekte, nakupovalno središče pa bi po koncu gradnje pripadlo zasebnemu partnerju. Predvideno je bilo, da bo edini vložek občine v partnerstvo zemljišče.
Kriza ne izbira žrtev
Kmalu po podpisu pogodbe je iz partnerstva izstopil Merkur, po zaslugi katerega so trije partnerji sploh izpolnjevali razpisne pogoje, preostala dva partnerja pa sta ustanovila Grep. Ta je poleti 2008 s srbsko trgovsko družbo Delta podpisal prodajno pogodbo za nakupovalno središče v vrednosti 242,5 milijona evrov. Zapletati se je začelo že konec istega leta, saj Delta po prvem petmilijonskem nakazilu ob nastopu gospodarske krize ni več izpolnjevala svojih obveznosti in je hotela uveljaviti spremembe (časovne, cenovne in vsebinske) pogodbe. V Grepu v to niso privolili, saj jih je zavezovala pogodba z MOL, ki je za rok dokončanja športnih objektov določala junij 2010, za to pa so občini dali 25 milijonov evrov vredno bančno jamstvo. Grep je nato z Delto prekinil pogodbo, gradnjo pa je kljub izgubi glavnega financerja nadaljeval, predvsem na račun podizvajalcev, ki so bili za ta dela poplačani šele veliko pozneje ali pa sploh ne.
V projekt je poleti 2009 vstopila avstrijska Supernova, a brez omembe vrednih sredstev. Tako je postalo jasno, da bo dokončanje projekta odvisno predvsem od posojila bank, ki naj bi ga Grep pridobil na podlagi sklenjenih pogodb z najemniki poslovnih prostorov v nakupovalnem središču. A tudi pri sklepanju pogodb ni šlo vse po načrtih, pogajanja s konzorcijem bank pa so se vse bolj zapletala in se zavlekla v poletje 2010, ko je postalo jasno, da je dokončanje stadiona in dvorane popolnoma odvisno od tega posojila. Vprašanje odobritve posojila je postalo tudi politično vprašanje, na koncu pa so v konzorciju bank, ki so ga odobrile (dobra dva tedna pred slavnostnim odprtjem športnih objektov) le banke v pretežno državni lasti.
Bančni primanjkljaj
Čeprav je Grep hotel dobiti 150 milijonov evrov, so mu banke odobrile le 115 milijonov, od teh pa izplačale le sto, ker ni izpolnil vseh zahtevanih pogojev. Kmalu po odprtju športnih objektov se je izkazalo, da bo vložek občine namesto najprej predvidenih nič evrov znašal 39 milijonov evrov, ki jih je MOL v naslednjih mesecih večinoma tudi poravnala, a kljub temu se je gradnja v Stožicah kmalu popolnoma ustavila, Grep ni odplačal niti evra posojila, zamudne obresti pa naj bi že precej presegle 15 milijonov evrov.
