Erjavec: Stranka Desus ne bo tista, ki bo rušila vlado

Na sobotnem kongresu Desusa je Karl Erjavec po 12 letih vodenja stranke dobil še en mandat. Program stranke prilagajajo širšemu krogu volivcev, poleg tega pa je prepričan, da se je čas novih obrazov v politiki iztekel. Da bodo zdaj dobile prednost izkušnje.

Na kongresu smo slišali, da je to prelomen dogodek za stranko. Zakaj?

To je bil deseti kongres stranke Desus, ki deluje v slovenskem političnem prostoru že 26 let, pri tem pa nismo nikoli spreminjali imena, zato smo, to lahko že rečemo, postali klasična politična stranka. Kongres je prelomen, ker z njim stopamo na pot premika k vsestranski stranki; ne bomo več zgolj zagovorniki socialne države, javnega šolstva, javnega zdravstva, upokojencev in starejših. Doslej smo branili številne pridobitve na teh področjih, ki so bile dosežene v nekdanji državi, s tem smo zastopali interese vrste generacij ljudi, ki so v preteklosti vse to ustvarili. Zdaj želimo narediti premik, da bi Desus postal sodobna stranka, ki bi odgovarjala tudi na aktualne in prihodnje izzive.

Kajti povsem jasno je, da brez uspešnega gospodarstva in razvoja Slovenija ne more doseči boljšega položaja za upokojence, invalide in druge. V ta namen smo pripravili konkreten gospodarski program razvoja. V njem določamo, da je treba zagotoviti takšno minimalno plačo, ki bo omogočala normalno preživetje. Zagovarjali bomo minimalne pokojnine za vse upokojence, tudi za invalidske, ker če smo solidarna in socialna družba, potem mora tudi ta del populacije imeti neko minimalno pokojnino, ki omogoča preživetje.

Je to recept za dober uspeh, morda zmago na volitvah oziroma pot, ki bi omogočila preseganje stanovskih okvirov Desusa?

Ne želimo, da nas opredeljujejo kot stanovsko ali sindikalno stranko, čeprav je glavnina programa še vedno usmerjena k upokojencem in starejšim. Ne želimo pa biti v političnem prostoru pasivni in zgolj braniti pravice, ampak si želimo biti aktivna stranka, ki ponuja rešitve na številnih področjih, zlasti v gospodarstvu. Kot minister za zunanje zadeve posvečam veliko pozornosti gospodarski diplomaciji, ker sem prepričan, da imajo od tega koristi naša podjetja. Če se ta razvijajo, imamo višjo gospodarsko rast, več zaposlenih in s tem tudi bolj polno pokojninsko blagajno. Zaradi tega smo se odločili poseči v razvojni prostor. Na tem mestu bi se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri oblikovanju gospodarskega programa, med njimi so bili mnogi, ki sem jih srečal v okviru gospodarske diplomacije. Zraven so bili tudi nekateri profesorji različnih fakultet.

Za vodilnejše stranke je značilno, da imajo prepoznavne in močne predsednike. Na čelu Desusa ste že 12 let, dobili ste nov štiriletni mandat, je to vaš zadnji mandat?

Upam, da ne. Storil bom vse, da bom v tem mandatu uspešen, tako kot sem bil doslej. Menim, da bom po nadaljnjih štirih letih na čelu Desusa imel stranki še kaj ponuditi. Vse to pa je odvisno od zdravja, prihodnosti, ko se stvari zelo hitro spreminjajo, ni lahko napovedovati. Vendar čutim, da sem še vedno zelo pri močeh, da imam energijo in izkušnje, da bi po štirih letih še enkrat kandidiral za predsednika Desusa. A to bi bil verjetno tudi zadnji mandat, kajti treba se je zavedati, da vodenje takšne politične stranke, kot je Desus, pomeni tudi veliko odrekanja svoji zasebnosti. Pomembno pa je, da se Desus od volitev do volitev krepi, nismo več zgolj stranka, ki se trese, ali bo prestopila parlamentarni prag. Odkar vodim Desus, tega strahu ni več, prav tako nismo več najmanjša parlamentarna stranka, ampak tretja v državi. Desus bo veliko pozornosti namenjal tudi varnostni politiki, kar seveda najbolje odraža naše ambicije, da presežemo ozko stanovskost, ki nam jo očitajo.

Prvič se je zgodilo, da niste imeli protikandidata.

Desus je šel v 12 letih skozi različne faze razvoja, ko ljudje prihajajo in odhajajo, zlasti takrat ko se ne strinjajo z vizijo stranke. V tem primeru se umaknejo ali pa so umaknjeni na demokratičen način na volitvah. Leta 2005 sem imel štiri protikandidate, nato sem se pomeril s Francem Žnidaršičem, nazadnje z Ljubom Jasničem in Meto Vesel Valentinčič. Da sem zdaj edini kandidat, je verjetno posledica dejstva, da člani stranke zaupajo vodstvu, po drugi strani pa s tem sporočamo, da je stranka Desus utrjena, konsolidirana in da enotno diha. Vse to je za Desus velika prednost in kongres je bil prelomen tudi zato, ker bo stranka organizacijsko na novo zaživela in s tem zavzela veliko aktivnejši položaj. Kongres je za Desus tudi prvi korak v predvolilno kampanjo, vendar to ne pomeni, da bomo po 18. februarju povzročali politično krizo ali rušili vlado. Nasprotno, želimo si končati mandat maja ali junija 2018, se bomo pa v tem času temeljito organizacijsko pripravljali na volitve.

Kaj pomeni izjava, da s kongresom prehajate v predvolilno fazo delovanja?

To ne pomeni, da bomo povzročali politično nestabilnost ali težave v vladi. Tega ne bo, če se bo spoštovala koalicijska pogodba, trenutno ni videti večjih težav. Stranka Desus ne bo tista, ki bo rušila vlado, ampak si želimo končati mandat, bomo pa seveda preostali čas izkoristili za najboljšo možno pripravo na volitve. Če se športno izrazim, je Desus trenutno na višinskih pripravah, ker brez osnovne fizične kondicije ne moreš pričakovati dobrega rezultata. Naš cilj je, da bi dobro kondicijo stranke dvignili na višjo raven in se tako dobro pripravili na prihodnje volitve. Naša prednost pred drugimi strankami pred ključnim obdobjem za vsako stranko je, da je Desus enotna stranka, konsolidirana, da imamo vizijo in da ni pričakovati notranjih bojev in trenj. Enotnost daje stranki moč, česar pri drugih ni.

Je napoved Desusa, da bo odločneje nagovarjal širšo publiko, ne le upokojencev, vaš odgovor na potezo SD, ki krepi navzočnost med upokojenci?

Navzven se morda zdi, da delamo po tej logiki, a naši motivi niso takšni. Desus je vedno pod pritiskom, ker poskušajo vse stranke nabirati glasove med številno upokojensko populacijo in so pri tem, če ocenjujem, uspešne. Kot vemo, ne glasujejo vsi upokojenci za Desus, ampak jih vodijo različni interesi in ideološka prepričanja. Desus želi doseči tiste skupine državljanov, ki bi se morale bolj zavedati, da je treba politično delovati, če želijo imeti varno starost. To je generacija ljudi po 40. letu pa po 50. in 55. letu. Ti zdaj ne razmišljajo o pokojnini, si pa želimo, da bi se bolj zavedali, da bo zanje težje zagotoviti varno starost kot za današnje upokojence; za te se ve, da bodo vsak mesec prejeli vsaj tolikšno pokojnino kot mesec prej. Za generacije, ki se bodo upokojile čez desetletje ali dve, pa ni jasno, ali bodo imele zagotovljeno pokojnino, ki jim bo omogočala varno starost. Zato z našim gospodarskim programom ponujamo rešitve, da bi Slovenija bolje izkoriščala potenciale, poleg tega pa želimo ozaveščati, da pokojnina ni samoumevna danost. Če si ne bomo ustvarili zalog, bodo imele generacije, ki jim tudi sam pripadam, zelo velike težave. Struktura volivcev Desusa je dokaj jasna – najpogosteje nas volijo upokojenci, druga kategorija pa so, kar je zanimivo, volivci, ki prvič volijo. Ko ti gredo na volišče, se očitno po nasvet obrnejo k starim staršem, in ne k svojim staršem. Med srednjo generacijo pa volivcev skoraj nimamo in te želimo tokrat nagovoriti.

Imate že izdelano strategijo, kako se boste predstavljali na volitvah? Namreč, ambicioznejše stranke ponudijo tudi kandidate za mandatarja vlade.

Naš cilj je, da gremo više. Na zadnjih volitvah smo bili tretji med parlamentarnimi strankami, zato si tokrat želimo še više.

Torej si želite vsaj drugo mesto?

Če bi postali druga stranka v državi, bi bil to odličen rezultat, če ohranimo tretje mesto, bo to prav tako odličen rezultat.

Doslej se je uveljavilo pravilo, da brez Desusa ni bilo mogoče sestaviti koalicije.

Se je pa v zadnjem času uveljavilo tudi pravilo, da koalicije ni mogoče doseči brez novih obrazov.

Bodo novi obrazi še igrali pomembno vlogo v politiki?

Menim, da so ti časi minili. Glede na to, da se soseščina zelo spreminja, bodo odnosi na globalni ravni vse bolj nestabilni. Evropska unija se maje, zato bi bilo v strateškem interesu Slovenije, da po novih volitvah dobi politično stabilno in izkušeno vlado, ki ji bo uspelo krmariti barko v nemirnem morju. Vse to je pomembno zaradi bonitetnih ocen in gospodarskega razvoja. To bi moral biti cilj vsake politične stranke.