Ljubljana - Zadnja Delova anketa kaže velik padec Pahorjeve stranke SD v primerjavi z njeno največjo tekmico, Janševo SDS. In ker sta prejšnji mesec še obe beležili enako podporo volivcev (17,5 odstotka), se postavlja vprašanje, kaj se pravzaprav dogaja z vladajočo stranko, pa tudi s celotnim levim blokom, saj »trojček« strank (SD, LDS in Zares) po rezultatih ankete skupaj zbere tako rekoč toliko glasov (23,3 odstotka) kot največja opozicijska stranka SDS (21,3 odstotka). O tem, kako naj si to razlagamo in ali je to že signal morebitnega izida naslednjih državnozborskih volitev, kljub temu, da je do njih še daleč, smo povprašali dva analitika slovenskega političnega prostora, Vlada Miheljaka in Mateja Makaroviča.
»SD je stranka, ki ni imela velikih 'flopov', zdaj pa se je pokazalo, da plačuje za grehe svojega predsednika,« je jasen Vlado Miheljak. Podpora namreč ne pada Pahorju, temveč stranki, opozarja Miheljak, in volilci desnice so tisti, ki nagrajujejo konflikte levice, ki jih predsednik vlade generira. Prav zaradi tega meni, da se bodo morali v SD opredeliti do nekaterih ključnih vprašanj, s katerimi se politika trenutno ukvarja.
»Znano je, denimo, kdo je bil največji kritik Barbare Brezigar v prejšnjem mandatu. To je bila SD. In kaj zdaj počne ta stranka glede te zadeve?« Miheljak meni, da se bodo o nekaterih stvareh v SD pač morali odločiti. »Pahor pa je prepričan, da mu negativni imidž ustvarjajo partnerice, zlasti Zares in LDS, kar pa ni res. Dejansko si negativni imidž ustvarja sam.«
Tudi sicer Miheljak meni, da stranke levice delajo škodo same sebi. »Ne znajo odreagirati, ne znajo opozoriti na ključne zagate, so defenzivne, pasivne in v vlogi, v kateri se stalno le branijo,« ocenjuje Miheljak. Levica je po njegovem zdaj dosegla točko, v kakršni je bila pred tremi ali štirimi leti, ko je bil Janez Janša močan in je še obvladoval politično prizorišče. »Več stvari k temu pripomore, zlasti pa afere, ki se jih pripisuje levici. Ljudje imajo občutek o popolni zmedenosti koalicije in o krizi vodenja,« nam je dejal.
Če se bodo politične stranke zavedale problemov in razpele jadro, v katero bodo ujeti ugodni ekonomski trendi, ki se bodo začeli kazati kot posledica okrevanja od ekonomske krize in ki jih ljudje hitro občutijo, lahko po mnenju Miheljaka stranke levice pred naslednjimi volitvami še nadoknadijo izgubljeno. Problem bo nastal, ko se bodo njihovi volivci začeli seliti v bazo neopredeljenih. »Tedaj bo znak za alarm,« je še dodal Miheljak.
Šibkost do LDS
Da je očiten padec SD verjetno posledica po eni strani zadnjega konflikta v koaliciji in po drugi strani dejstva, da je Pahor večinoma popustil pred ultimatom LDS, pa meni Matej Makarovič. »Konflikti v koaliciji so že doslej praviloma javnomnenjsko škodovali SD, tokrat pa je škoda še toliko hujša, ker je Pahor ob zadnjem konfliktu pokazal relativno šibkost v odnosu do LDS oziroma popustil pred izsiljevanjem,« ocenjuje Makarovič. Po njegovem izguba pri drugih koalicijskih strankah niti ni tako izrazita, kar kaže na to, da se je škoda očitno koncentrirala pri SD.
Pri zadnji Delovi javnomnenjski raziskavi v oči bode še podatek, in sicer, da bi za NSi, če bi bile to nedeljo volitve, glasovalo 4,2 odstotka ljudi, kar pomeni, da bi prestopila parlamentarni prag. Makarovič pravi, da se mu ta dvig zdi presenetljiv, saj kakšnega posebno odmevnega dejanja te stranke v zadnjem času ni bilo zaznati. »Malo za šalo, malo zares - možna bi bila celo domneva, da pridejo v situaciji splošnega nezadovoljstva z aktualno politiko najbolje skozi tisti, ki so od nje res najbolj oddaljeni,« je komentiral Makarovič.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela