Tiskane izdaje
Ljubljana − Komisija za preprečevanje korupcije je v primeru nadzora nad premoženjskim stanjem Uroša Rotnika od odgovornih pričakovala ukrepanje, a brez uspeha.
Kot so zapisali v današnjem sporočilu, je komisija je 17. aprila na svoji spletni strani objavila Obdobno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem Astrid Bah, Tomaža Drolca in Uroša Rotnika, ki med drugim vključuje ugotovitve nadzora nad premoženjskim stanjem direktorja Komunalnega podjetja Velenje in nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika. Senat komisije je sklep o izdelavi omenjenega obdobnega poročila sprejel na seji dne 27. februarja, zaključno poročilo nadzora nad premoženjskim stanjem Uroša Rotnika pa je komisija sprejela 11. februarja.
Na KPK poudarjajo, da so s svojimi ugotovitvami seznanili tako nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje kot občine ustanoviteljice podjetja, Mestno občino Velenje, Občino Šoštanj in Občino Šmartno ob Paki. Na KPK ugotavljajo, da niti občine kot lastnice niti nadzorni svet ugotovitev komisije niso obravnavali z vidika primernosti Uroša Rotnika za direktorja javnega podjetja oziroma z vidika, ali je Uroš Rotnik zaradi svojih ravnanj, izpostavljenih v ugotovitvah, še zaupanja vredna oseba za funkcijo, ki vključuje tudi upravljanje javnih sredstev oziroma javnega premoženja.
Namesto ukrepanja so vračali dopise
Komisija tako opozarja, da so namesto pričakovanega ukrepanja v skladu z integriteto, ki se na njihovih položajih pričakuje, župani občin ustanoviteljic in predsednik nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje na komisijo naslovili dopise, iz katerih je razvidno, da ustanovitelji in nadzorniki odgovornost prelagajo drug na drugega, še več, komisijo tudi pozivajo, naj v skladu s svojimi pristojnostmi izvede svoje aktivnosti, pri čemer so bili vsi z zaključkom postopka in ugotovitvami predhodno nedvomno seznanjeni.
Komisija znova poudarja, da oseba s takšnimi bremeni, kot so v obdobnem poročilu popisana v ugotovitvah nadzora Uroša Rotnika, ne more in ne sme biti udeležena pri upravljanju javnega premoženja, od pristojnih pa
pričakuje ukrepanje v skladu z integriteto, kakršna se od njih na njihovih funkcijah tudi pričakuje.
