Tiskane izdaje
Ljubljana – Če bi bila država v realni nevarnosti, bi tudi pri nas prebivalstvu dali navodilo, kakšne rezerve naj si ustvarijo za primer vojne ali katastrofe, je povedal namestnik generalnega direktorja za obrambne zadeve na ministrstvu za obrambo Franci Žnidaršič.
Razprava v Nemčiji o tem, koliko zalog hrane in drugih nujnih potrebščin naj imajo državljani za vsak primer, po Žnidaršičevi oceni morda kaže, da se tam bolj zavedajo velikih varnostnih problemov na vzhodu in jugovzhodu Evrope ter se morda zato tako odzivajo. Pri obrambnem načrtovanju smo tudi v Sloveniji naklonjeni temu, da ljudje imajo nekaj rezerve, a dokumentov, v katerih bi to bilo posebej zapisano, do zdaj nismo sprejemali, je položaj povzel Žnidaršič.
Odbor za obrambo nič o tem
S strategijo civilne obrambe, ki bo vsebovala napotke, kako naj se državljani pripravljajo na vojno ali katastrofe, se odbor za obrambo v zadnjih letih ni ukvarjal, zgodovinsko pa so ljudje zunaj urbanih centrov na izredne razmere bolje pripravljeni in imajo nekoliko več zalog, večje težave so navadno v urbanih središčih, kjer pa lahko pomagajo državne blagovne rezerve, smo včeraj neuradno izvedeli od vrha odbora za obrambo.
V odboru, ki ga vodi poslanec Žan Mahnič (SDS), opozarjajo, da za vojno celo vojska ni pripravljena, kaj šele državljani. Vojaki so, denimo, uvrščeni med javne uslužbence in zato zanje veljajo uradniška pravila, ki so v primeru resnejših zapletov povsem neprimerna, vojska in njena rezerva pa že več let nimata dovolj finančnih sredstev, na kar je tudi javno v državnem zboru že dvakrat opozoril predsednik republike Borut Pahor. Ko je bil Pahor po volitvah leta 2008 tri leta premier, se je zaradi krize začelo obsežno varčevanje pri obrambnih izdatkih.
Dolinšek: Rezerve so
Podpredsednik odbora za obrambo Marjan Dolinšek (SMC) je včeraj o kritikah, da vojska ni pripravljena na resnejše preizkušnje, povedal, da je bilo, ko gre za denar, v preteklosti vedno veliko pritoževanja. Ker pa osebno pozna vojake in častnike, po njegovem mnenju ni dvoma, da so se pripravljeni boriti za domovino. »To vliva upanje, vojska je iz pravega testa,« je ocenil in dodal, da bo s prerazporeditvami že letos vlada zagotovila, da bo denarja nekaj več. Še več pa s proračuni za prihodnja leta.
Dolinšek še ocenjuje, da so državne rezerve dovolj velike. Ko se je lani začela begunska kriza, je država črpala iz njih in bilo je nekaj kritik, da je vanje celo preveč posegla, a so rezerve medtem spet popolnjene in bi predvsem v velikih mestih ter tam, kjer del ljudi nima lastnih rezerv, odigrale svojo vlogo. Po Dolinškovi oceni je tudi civilna zaščita v državi dobro pripravljena, zelo usposobljeni so gasilci, kar se je v zadnjih letih, ko so nas prizadele različne katastrofe, že večkrat pokazalo. Strinjal pa se je, da vojaška rezerva obstaja le na papirju in jo namerava država prihodnja leta šele prav vzpostaviti, ker zanjo do zdaj ni bilo in še ni denarja. Dolinšek je opozoril še, da smo nekoč v državi imeli koncept ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so ga analizirali tudi iz tujine in je vseboval dobre elemente, ki bi jih, nekoliko prilagojene zaradi drugačnih okoliščin, lahko znova uporabili.
Strategija je, denarja ni
Žnidaršič, ki je bil lani imenovan tudi za šefa medresorske skupine za analitično in strokovno podporo za odločanje vlade v izrednem ali vojnem stanju ter pri odzivanju na krizne pojave in dogodke, ki jo je premier Miro Cerar aktiviral ob begunski krizi, je ocenil, da se v državi, ko gre za vojsko in obrambo, zelo igramo: že nekaj let ni dovolj denarja za spodbujanje česarkoli, zato ni prostovoljcev ali posebno velikega interesa za delo vojaka.
Ob idejah politikov, da bi spet uvedli obvezno služenje vojaškega roka ali zelo povečali prostovoljstvo, je Žnidaršič opozoril, da bi za to bilo potrebnih še veliko več kadrov, infrastrukture in denarja, kot bi ga vojski za normalno delovanje morala država namenjati že danes.
Žnidaršič še poudarja, da država ima strategijo na področju civilne obrambe in v primeru načrtovanja je ta tudi posodobljena. Pred tremi leti je bila sprejeta uredba o obrambnem načrtovanju, ki ureja odzivanje v okviru kriznih potreb Nata in nacionalno krizno odzivanje. Glavne težave, da bi povečali zmogljivosti, so, opozarja Žnidaršič, predvsem denarne, zato država vzpostavitev in povečevanje strateške vojaške rezerve prelaga iz leto v leto.
Za zagotavljanje najnujnejšega v kriznih razmerah bo ob blagovnih rezervah, ki jih ima država, pomembna še ureditev na področju kritične infrastrukture. V vladi še poteka usklajevanje o predlogu spremembe zakonske ureditve na tem področju.
