Ljubljana – Republika Avstrija bo jeseni na dražbi prodajala nekdanje mejne objekte na Ljubelju, Korenskem sedlu, Jezerskem in Viču, medtem pa si na naši strani v številnih občinah že leta zaman prizadevajo, da bi jim država omogočila oživiti zapuščene carinarnice, ki propadajo. Od 81 nekdanjih obmejnih objektov jih je v državni lasti še 69, z uvedbo schengenske meje pa bo odveč še 49 obmejnih objektov na meji s Hrvaško.
Mateja Celin, Blaž Račič, Miha Rubin, Jože Pojbič
V občini Prevalje so že leta 2007 skupaj z Avstrijci sklenili opuščeni objekt na prehodu Holmec preurediti v hostel ter center za študijske in izobraževalne dejavnosti. »Od države smo že dobili sklep o prenosu v občinsko last, a so si nato premislili, češ da je objekt strateškega pomena za državo,« pojasnjuje prevaljski župan Matic Tasič. Stavba je nato vrsto let »strateško« propadala, dokler država ni ugotovila, da Holmec zanjo ni več strateškega pomena. »Zdaj so razmere povsem drugačne, objekt je izropan in v zelo slabem stanju, prenova bi bila predraga,« je dejal Tasič. Kot pravi, se je za zapuščeno stavbo na Holmcu pred kratkim zanimal tudi lastnik uspešnega avstrijskega podjetja, ki je tam nameraval urediti svoje slovensko predstavništvo. »Ko je videl, v kakšnem stanju je hiša, se je samo obrnil.«
Podobne težave imajo v občini Dravograd z mejnim prehodom Vič. Ker leži na mednarodni Dravski kolesarski poti, bi stavbo preuredili v izvirnem slogu (z lesom) v kolesarski hostel in servis koles ter info točko. »Ves čas se bodemo z ministrstvom, saj bi nam po dveh zakonih objekt lahko prenesli, a vztrajajo, da ga moramo kupiti,« je dejala županja Dravograda Marijana Cigala. »Težava je tudi lastno vodno zajetje, ki je oporečno, a ga država ne bo sanirala, mi pa bi objekt priključili na javni vodovod. Zemljišče okoli stavbe je državno, a ga moramo mi urejati in kositi, računov za to pa ne poravnajo.« Cigala in Tasič se strinjata, da bi morala država za objekte poskrbeti takoj, ko jih je sama izpraznila, tako pa jih je samo razvrednotila.
Tudi občina Jesenice se je z državo o prihodnosti mejnega platoja Karavanke začela pogovarjati že leta 2006, a zaradi načrtovanja gradnje druge cevi predora Karavanke aktivnosti za prenos zemljišč mirujejo. V zameno za pet hektarov državnih stavbnih zemljišč so ponudili, da območju dajo vsebino, razmišljali so o kampu, varovanem počivališču za avtodome, poligonu za varno vožnjo, skate parku z objekti, vstopni točki na daljinsko kolesarsko povezavo in vstopni informacijski točki za občino Jesenice. Pripravili so že idejno zasnovo rabe površin in načrt prometne ureditve, a se z državo niso mogli dogovoriti. Kot pravi Ines Dvoršak z občine Jesenice, se zavedajo pomembnega strateškega položaja območja in priložnosti, »ki pa večinoma ostajajo neizkoriščene«.
Ministrstvo: država večinoma gospodarna
Z ministrstva za javno upravo pojasnjujejo, da mejne objekte praviloma prodajajo na dražbi, lahko tudi z zbiranjem ponudb ali v nekaterih primerih z neposredno pogodbo. Nazadnje so avgusta lani prodali mejni prehod Robidišče v občini Kobarid. V nasprotju z župani so prepričani, da je z objekti država večinoma ravnala gospodarno, saj je več teh objektov prodala in nekaj tudi oddala v najem. Prodala ali prenesla na občine je komaj 12 od 81 obmejnih objektov. Med razlogi, zakaj tega niso storili že prej, na MJU navajajo, da na posameznih mejnih prehodih še vedno ni dokončno urejeno lastništvo zemljišč, na katerih objekti stojijo. »Gre za ostanke neurejenih lastninsko-pravnih razmerij med različnimi pravnimi subjekti in fizičnimi osebami ter večje število nerešenih sporov, ki izvirajo še iz časa družbene lastnine in zato lastninjenja nepremičnin v družbeni lasti.« Na vprašanje o spreminjajočem se strateškem pomenu teh objektov odgovora nismo dobili. Tudi na meji s Hrvaško bo ob uvedbi schengenske meje odveč 49 objektov, ki jih bodo poskušali oddati ali prodati, razen tistih, ki jih bo vlada določila za strateške.
Namesto carinarnice frizer in burek
Nekateri mejni prehodi pa so vendarle dobili nove vsebine, tako je na Šentilju občina svojo polovico (objekt policije in carinarnice) na dražbi prodala Termam Maribor, ki objekt zdaj oddajajo, v njem pa delujeta frizerski salon in prodajalna bureka. V sodelovanju z najemniki so objekt delno obnovili. »Dolgoročno želimo naše lokacije razvijati in sodelovati v revitalizaciji obmejnega pasu,« so sporočili iz Term Maribor. Na nekdanjem avtocestnem mejnem prehodu je nekaj prostorov zapolnila policijska postaja za izravnalne ukrepe. Pred leti je bila v načrtu tudi selitev policijske postaje Šentilj iz središča kraja na območje meje, vendar na koncu zaradi previsokih stroškov iz tega ni bilo nič. Na meji je tako danes še vedno kar nekaj praznih in propadajočih prostorov v lasti države. Občina Šentilj je že zaprosila za brezplačni prenos zemljišč in objektov na starem mejnem prehodu Šentilj in prehodu Trate na občino, saj po besedah župana Štefana Žvaba že pripravljajo idejni projekt za oživitev starega mejnega prehoda Šentilj, ki naj bi vključeval tudi podjetniški center.
V Radgoni na meji uredili sprehajališče
V Pomurju od vseh objektov na nekdanjih mejnih prehodih z Avstrijo in Madžarsko edino za tistim v Gornji Radgoni ni več sledu. Leta 2009 so ga porušili, na njegovem mestu pa zgradili razširjeno vpadnico v Gornjo Radgono, celotno območje nekdanjega mejnega prehoda vse do obale Mure pa so v okviru skupnega, dva milijona evrov vrednega evropskega projekta, s sosednjo avstrijsko Radgono uredili v do pešcem in kolesarjem prijazno rekreacijsko in sprehajalno cono. Največji mejni objekt v Pomurju, v Dolgi vasi, je država preuredila v mednarodni center za sodelovanje varnostnih organov, v katerem predstavniki policij Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije skrbijo za medsebojno izmenjavo in pridobivanje potrebnih podatkov. V istem objektu domuje tudi policijska postaja za izravnalne ukrepe, ki po padcu schengenskih meja skrbi za varnost in nadzor v obmejnih območjih Pomurja in na avtocesti. Mejni prehod z Avstrijo v Gederovcih je postal turistično-informacijski center občine Tišina.
Tiskane izdaje
