Stroški občin (pričakovano) premalo znižani

Povprečnina bo morala biti višja, vendar koliko bodo zanjo namenili iz državnega proračuna, še ni znano.

Objavljeno
17. junij 2015 23.36
iza koprivnikar
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Ljubljana – Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v neformalnem delu včerajšnje seje vlade seznanil člane o pogajanjih z občinami glede povprečnine in znižanja stroškov občin. Pojasnil je, da bo korekcija povprečnine nujna, da bo vlada izpolnila zaveze, dane občinam.

Učinke že sprejetih ukrepov pa minister in občine vidijo drugače. Po izračunih ministrstva za javno upravo naj bi občine z že sprejetimi ukrepi na letni ravni privarčevale devet milijonov od na začetku leta predvidenih 22,8 milijona evrov. Povprečnino, ki bi se s 1. julijem s 525 evrov spustila na 500,83 evra, če bi privarčevali toliko, kot je vlada sprva predvidela, bodo morali zvišati. Koprivnikar je izračunal, da bi glede na že prihranjeno povprečnina lahko znašala 514 evrov na prebivalca. Skupnost občin Slovenije (SOS) in Združenje občin Slovenije (ZOS) o njegovih izračunih dvomita.

Odlagališča odpadkov

Predsednik ZOS Robert Smerdelj je povedal, da se ukrep, ki naj bi občinam največ prihranil (3,5 milijona evrov), nanaša na uredbo o odlagališčih odpadkov. Bančno garancijo, ki naj bi jo vplačevali za leta vnaprej, ko bo treba odlagališče zapreti, je ministrstvo predvidelo kot strošek občin. Smerdelj se s tem ne strinja: »Po našem mnenju je to strošek uporabnikov, tistih, ki proizvajajo odpadke. Tak ukrep je torej prihranek uporabnikov in ne občin. Je pa res, da če tega ni v ceni odlaganja odpadkov, morajo občine oziroma izvajalci javne službe strošek plačati sami.«

Podobno je ugotavljala generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar o ukrepu glede pravilnika o prostorskih standardih v vrtcih, s katerim ministrstvo predvideva, da bi občine privarčevale poldrugi milijon evrov: »Zahteva, da bi morali biti na otroka trije kvadratni metri igralne površine, je bila doslej odložena in tako naj bi bilo po ukrepu tudi v prihodnje. Ampak to pomeni samo, da občina nima dodatnega stroška in ne da bo kaj privarčevala. Poleg tega gre tu za investicije, ki nikoli niso bile predmet povprečnine.«

Od kod vzeti

Koliko bo povprečnina znašala, še ni znano. Predlog ZOS je, da ostane taka, kot je bila doslej, torej 525 evrov, saj ukrepi pravih učinkov nimajo. V SOS pravijo, da morajo videti kakšne analize, preden bodo podali dokončno oceno. Jasno je le, da bo povprečnina prišla iz državnega proračuna. Če bo obveljal Koprivnikarjev predlog, bodo občine iz državnega proračuna dobile 13,7 milijona evrov.

Težka pogajanja

Z ministrstva za finance so sporočili, da bo vlada denar zagotovila s prerazporeditvami med finančnimi načrti vladnih proračunskih uporabnikov, o čemer bodo na vladi razpravljali predvidoma prihodnji teden. Kot je v torek po pogajanjih s predstavniki občin dejal Boris Koprivnikar, naj bi večje breme nosila ministrstva, ki so vložila najmanj naporov za znižanje stroškov občin. Katera so ta ministrstva, nam z ministrstva za javno upravo niso odgovorili.

Čeprav so tokratna pogajanja med občinami in vlado najtežja doslej, vsi vpleteni ugotavljajo, da so prinesla največ. Zato si tako Koprivnikar kot predstavniki občin želijo nadaljevati pogajanja za zniževanje stroškov občin ne glede na višino povprečnine.

Tožba proti državi je sicer možna, vendar ne bi veliko rešila, je dejal Smerdelj: »Če bi nam uspelo, bo to državo stalo veliko več, v vsakem primeru pa bi občine imele letos likvidnostni problem.«