»Študenti financirajo strehe javnih zavodov«

V krovni študentski organizaciji se zavzemajo, da bi obnove javnih zavodov kril proračun. 

sob, 11.11.2017, 08:00

Ljubljana – Vlada predlaga, da bi dajatev, ki se zbere iz študentskega dela, po novem lahko namenili za neposredno (so)financiranje investicij v javne visokošolske zavode, in ne zgolj za odplačilo kreditov. V krovni študentski organizaciji temu nasprotujejo, saj menijo, da je za osnovne investicije v univerze odgovorna država.

Novo študijsko leto prinaša nekatere sistemske spremembe, ki bodo pomembno vplivale na življenje študentov. Poslanci so pred dvema tednoma sprejeli zakon za urejanje njihovega položaja, vlada pa je v začetku oktobra državnemu zboru posredovala predlog, po katerem bi razširila možnosti porabe koncesijske dajatve, ki izhaja iz občasnega in začasnega dela dijakov in študentov.

Sedanja ureditev namreč dopušča zgolj kreditiranje investicij. Poraba koncesijskih sredstev bo po novem, če bo predlog prestal parlamentarno sito, mogoča tudi za gradnjo, rekonstrukcijo, prenovo in vzdrževanje javnih visokošolskih zavodov oziroma fakultet. Krog upravičencev do porabe so bo razširil še na dijaške domove.

Ministrstvo za izobraževanje namen porabe razširja zato, ker je denarja za investicije – iz integralnega proračuna in evropskih sredstev – vse manj, nepremičnin potrebnih izobraževanja pa vse več. Poleg tega je že skoraj počrpalo kredite za izboljšanje prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti univerz ter prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti. Ker ti predstavljajo dražji vir financiranja, so sklenili, da je investicije bolje neposredno (so)financirati s koncesijskimi sredstvi.

Denar se deli proporcionalno, ne po potrebah

»Vsebina predloga presega legitimen namen porabe sredstev, ki so jih mladi prislužili z delom. Te bi morali strogo omejiti na investicije, ki so v neposrednem interesu študentov, kamor denimo ne spadajo obnove rektoratov,« menijo v Študentski organizaciji Slovenije (Šos). Zato si želijo, da se vzpostavi mehanizem nadzora nad porabo, v katerega bodo vključeni tako dijaki kot študenti.

Polovica denarja iz dajatve je namreč namenjena investicijam v visokošolske zavode, ki se razdeli med univerze in ne po načelu dejanskih potreb. Čeprav trenutno denimo primanjkuje študentskih postelj na Primorskem, denar namenjajo gradnji inštitutov in obnovi študentskih domov v Mariboru, kjer ponudba postelj že presega povpraševanje, opažajo v Šos. Vlaganje v študentske in dijaške domove sicer podpirajo, nasprotujejo pa posodabljanju univerzitetnih prostorov, saj morajo univerze za to, v okviru javne službe, poskrbeti same.

Mladina prevzema državne naloge

Čeprav je študentsko delo pomemben socialni korektiv, ki številnim sploh omogoča izobraževanje, mladi z njim ne bi smeli nadomeščati ukrepov socialne države in tudi ukrepov na izobraževalnem področju, še dodajajo. Od njihovega zaslužka se namreč 8,41 odstotka sredstev namenja v državni sklad za sofinanciranje štipendij, v katerem se je od leta 2003 nabralo 77 milijonov evrov.

Študenti tako z delom ne pokrivajo več samo življenjskih stroškov, ampak prevzemajo vedno večji delež državnih obveznosti, kot je financiranje infrastrukture, obštudijskih dejavnosti in zdravstvenega varstva, še razlagajo v organizaciji.

Prijavi sovražni govor