»Študentje arhitekture so še vedno prestrašeni«
Opozorila o nehvaležnem položaju v času študija arhitekture in tudi po njem. Od samovoljnosti profesorjev do prekarnega dela.
Odpri galerijo
Na fakulteti za arhitekturo, na kateri poučuje 22 profesorjev, ki ima v lasti zasebni biro, v zadnjih petih letih niso prejeli nobene prijave o izkoriščanju študentov. Potencialna sporna vprašanja bodo uredili s pravilnikom, v katerega bodo vnesli tudi instrument prijave nepravilnosti. Foto: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Dva meseca v biroju po sedem dni na teden, delovnik nikoli krajši od deset ur, plačilo za opravljeno uro pa 3,8 evra »na roko«. Malica ni bila plačana, časa zanjo pa tako ali tako ni bilo. To je ena od zgodb mladih študentov arhitekture, s katero so se v zadnjih dveh mesecih seznanili v sindikatu Mladi plus, Sindikatu prekarcev in Gibanju za dostojno delo in socialno družbo.
Danes so se vnovič odzvali na problematiko, ki arhitekturno stroko tare že dalj časa in na katero so opozorili študenti, ki jih profesorji izkoriščajo za delo v njihovih zasebnih birojih. Povod za to je bila tudi torkova seja senata fakultete, na kateri so spregovorili o vsebini dveh – za zdaj internih – pravilnikov, ki ju predvidoma nameravajo sprejeti v enem tednu. Prvi bo opredelil vključevanje njihovih študentov v raziskovalno, strokovno in umetniško delo, drugi način izvedbe strokovne prakse, vendar po opozorilih teh organizacij predlogi študentskega položaja ne bodo izboljšali, prej obratno.
»V njem ni določeno niti plačilo niti pisno potrdilo, da bodo študente priznali kot soavtorje projektov. Vsi so načeloma obsodili izkoriščanje, a to ni dovolj. Študentje so še vedno popolnoma prestrašeni. Prisotne je nekaj paranoje in nekaj upravičenega strahu,« je orisala Hana Radilovič iz gibanja. Po njenih besedah je v dokumentih mnogo nejasnosti, prav tako pa ti potencialno še vedno omogočajo kršitve.
Tea Jarc, predsednica sindikata je dodala, da je praksa, ki je lahko plačana ali ne, stvar fakultete. Oba predloga sta po njenem mnenju sporna, saj določata, da bodo študenti prejeli nagrado, vendar njena višina nikjer ni opredeljena. Prav tako ni nikjer določeno, v katerih podjetjih jo bodo študenti lahko opravljali.
Ker naj bi bili plačani v »skladu z razpoložljivimi sredstvi«, to pomeni, da predlog ignorira tako minimalno urno postavko študentskega dela (štiri evre neto) kot tudi minimalno plačo.
S pomisleki so želeli soočiti tudi vodstvo fakultete, a jim to na torkovi seji ni pustilo do besede. Varovalka v obliki pravilnika, ki jo predlaga fakulteta, legitimira obstoječe prakse. »Vse bo mogoče izvajati še naprej, ker bo za to obstajala uradna podlaga. Profesorji bodo lahko na dosegu roke še vedno imeli študente, jih izkoriščali in se z njimi finančno okoristili,« je napovedala sindikalistka. Še enkrat je pozvala fakulteto, naj opravi javno razpravo, v kateri se bodo lahko vsi vpleteni opredelili do predloga.
Z ljubljanske univerze so ob razkritju domnevnega izkoriščanja sporočili, da je treba poklicno in pedagoško sodelovanje med študenti in pedagogi v bodoče obvarovati očitanih nepravilnosti. Odločno so obsodili kakršno koli nezakonito in neplačano obliko študentskega dela, vendar pojasnili, da praktičnega dela v projektantskih podjetjih in obvezne študijske prakse, ne gre metati v isti koš. To je danes večkrat poudaril tudi dekan fakultete Matej Blenkuš.
Povedal je, da je v učnem načrtu v vsakem letniku vsaj 600 ur prakse, ki študentom prinesejo kreditne točke. Takšno delo predstavlja tako obliko študija kot tudi redno obveznost. Zanj je študent nagrajen z oceno in kreditnimi točkami, medtem ko so študenti za svoje strokovno delo plačani.
»S pravilnikom ne želimo kršiti zakonodaje, ne o visokem šolstvu ne o delovnih razmerjih. Odnos med pedagogi in študenti lahko razvije izjemno občutljiva razmerja – tudi konflikt interesov – zato želimo opredeliti načine praktičnega dela, s katerim se jim bomo izognili. V pravilniku smo našteli sedem različnih načinov sodelovanja,« je naštel ter dodal, da bodo vanj vnesli še instrument prijave nepravilnosti. Najhujše primere bo obravnavala kar univerza.
Prvi mož fakultete je za Delo pojasnil še, da so seje senata resda javne, vendar javnost na njih nima besede, ne odloča in ne razpravlja.
»To pomeni, da na senatu razpravljajo zgolj člani, izjemoma pa na seje senata vabimo tudi druge pedagoge ali strokovne delavce, če morajo o aktualnih zadevah poročati članom, vendar na izrecno vabilo dekana, ki seje vodi. Predstavniki sindikatov na naš senat niso bili vabljeni in so nastopili kot javnost. Osebno menim, da razprave na senatu fakultete ali univerze niso takšne narave, da bi zahtevale razpravljanje širše javnosti, še posebej, če le-ta na sejo ni povabljena,« je še obrazložil.
Izseki iz pisem dveh dodiplomskih študentov:
Prekarne oblike dela so problem, ki presega arhitekturo. Ravno tovrstna oblika organiziranja dela je prispevala k temu, da sta se strokovnost in vloga poklica v zadnjih dveh desetletjih degradirali.
Prekarnosti v poklicu smo priča že od časov, ko ta še ni bila prepoznana kot družbeni problem in se jo je lahko utemeljevalo z entuziazmom, mladostniško zagnanostjo in splošnim ob osamosvojitvenim družbenim optimizmom. Tu je ta poklic oral ledino.
Problematika javnih naročil. Biti najcenejši ponudnik je »elitni« naziv in delati pod ceno si lahko privoščijo le določeni biroji. Bodisi zaradi študentske delovne sile bodisi zaradi neskončnega tima prekarcev, ki so »zaposleni« v njih. Zakaj se profesorji ukvarjajo z iskanjem avtorja pisma, namesto da bi z dostojnimi cenami, plačili in izboljšanimi razmerami postali zgled celotni stroki?
Nekateri biroji študente plačajo s stroki primernim plačilom. In študentom iz socialno stabilnejših okolij se pridobivanje izkušenj zastonj ali pod ceno tudi ne zdi sporno. Ampak kako pa to vpliva na celotno stroko? Če se ne cenimo mi sami, torej zahtevamo plačila za opravljeno delo, kdo nas v resnici bo?
Prekarne oblike dela so problem, ki presega arhitekturo. Ravno tovrstna oblika organiziranja dela je prispevala k temu, da sta se strokovnost in vloga poklica v zadnjih dveh desetletjih degradirali.
Prekarnosti v poklicu smo priča že od časov, ko ta še ni bila prepoznana kot družbeni problem in se jo je lahko utemeljevalo z entuziazmom, mladostniško zagnanostjo in splošnim ob osamosvojitvenim družbenim optimizmom. Tu je ta poklic oral ledino.
Problematika javnih naročil. Biti najcenejši ponudnik je »elitni« naziv in delati pod ceno si lahko privoščijo le določeni biroji. Bodisi zaradi študentske delovne sile bodisi zaradi neskončnega tima prekarcev, ki so »zaposleni« v njih. Zakaj se profesorji ukvarjajo z iskanjem avtorja pisma, namesto da bi z dostojnimi cenami, plačili in izboljšanimi razmerami postali zgled celotni stroki?
Nekateri biroji študente plačajo s stroki primernim plačilom. In študentom iz socialno stabilnejših okolij se pridobivanje izkušenj zastonj ali pod ceno tudi ne zdi sporno. Ampak kako pa to vpliva na celotno stroko? Če se ne cenimo mi sami, torej zahtevamo plačila za opravljeno delo, kdo nas v resnici bo?
Danes so se vnovič odzvali na problematiko, ki arhitekturno stroko tare že dalj časa in na katero so opozorili študenti, ki jih profesorji izkoriščajo za delo v njihovih zasebnih birojih. Povod za to je bila tudi torkova seja senata fakultete, na kateri so spregovorili o vsebini dveh – za zdaj internih – pravilnikov, ki ju predvidoma nameravajo sprejeti v enem tednu. Prvi bo opredelil vključevanje njihovih študentov v raziskovalno, strokovno in umetniško delo, drugi način izvedbe strokovne prakse, vendar po opozorilih teh organizacij predlogi študentskega položaja ne bodo izboljšali, prej obratno.
»V njem ni določeno niti plačilo niti pisno potrdilo, da bodo študente priznali kot soavtorje projektov. Vsi so načeloma obsodili izkoriščanje, a to ni dovolj. Študentje so še vedno popolnoma prestrašeni. Prisotne je nekaj paranoje in nekaj upravičenega strahu,« je orisala Hana Radilovič iz gibanja. Po njenih besedah je v dokumentih mnogo nejasnosti, prav tako pa ti potencialno še vedno omogočajo kršitve.
Nagrada le, če bo dovolj sredstev
Tea Jarc, predsednica sindikat Mladi plus, meni, da je predlagan pravilnik nestrokoven in bo še vnaprej omogočal izkoriščanje študentov. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ker naj bi bili plačani v »skladu z razpoložljivimi sredstvi«, to pomeni, da predlog ignorira tako minimalno urno postavko študentskega dela (štiri evre neto) kot tudi minimalno plačo.
Najti redno zaposlitev v arhitekturnem biroju v Sloveniji je dandanes prava loterija, saj večina dela po načelu pogodbenega sodelovanja, ne pa redne zaposlitve. Več na: Karierno vprašanje: Kakšen mora biti arhitekt, da bo uspešen?
S pomisleki so želeli soočiti tudi vodstvo fakultete, a jim to na torkovi seji ni pustilo do besede. Varovalka v obliki pravilnika, ki jo predlaga fakulteta, legitimira obstoječe prakse. »Vse bo mogoče izvajati še naprej, ker bo za to obstajala uradna podlaga. Profesorji bodo lahko na dosegu roke še vedno imeli študente, jih izkoriščali in se z njimi finančno okoristili,« je napovedala sindikalistka. Še enkrat je pozvala fakulteto, naj opravi javno razpravo, v kateri se bodo lahko vsi vpleteni opredelili do predloga.
Praksa in delo, jabolka in hruške
Na univerzi v individualnem razgovoru s pedagogi na fakulteti za arhitekturo niso zasledili nobenega znaka kršitve delovnopravne zakonodaje. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Univerza pojasnjuje mejo med delom in obvezno prakso:
Študentsko delo v projektantskih podjetjih je zakonska pravica, ki študente seznanja s prvinami poklica. Zanj so plačani v skladu z zakonom. Lani je v projektanskih podjetjih pedagogov fakultete delalo približno 40 študentov oziroma
nekaj manj kot štiri odstotke celotne populacije fakultete. Za delo so bili plačani med pet in deset evrov na uro ali so bili soudeleženi pri deležu natečajne
nagrade.
Obvezna študijska praksa je del študijskega programa ter traja mesec dni oziroma 90 ur. Zanjo študenti dobijo kreditne točke in oceno. Na univerzi menijo, da mora biti delo v vsakem primeru honorirano, saj študentom že s prevozom na delo in malico nastajajo stroški. Do zdaj so študenti v podjetjih in organizacijah delali prek študentskih napotnic ali pogodb.
Študentsko delo v projektantskih podjetjih je zakonska pravica, ki študente seznanja s prvinami poklica. Zanj so plačani v skladu z zakonom. Lani je v projektanskih podjetjih pedagogov fakultete delalo približno 40 študentov oziroma
nekaj manj kot štiri odstotke celotne populacije fakultete. Za delo so bili plačani med pet in deset evrov na uro ali so bili soudeleženi pri deležu natečajne
nagrade.
Obvezna študijska praksa je del študijskega programa ter traja mesec dni oziroma 90 ur. Zanjo študenti dobijo kreditne točke in oceno. Na univerzi menijo, da mora biti delo v vsakem primeru honorirano, saj študentom že s prevozom na delo in malico nastajajo stroški. Do zdaj so študenti v podjetjih in organizacijah delali prek študentskih napotnic ali pogodb.
Povedal je, da je v učnem načrtu v vsakem letniku vsaj 600 ur prakse, ki študentom prinesejo kreditne točke. Takšno delo predstavlja tako obliko študija kot tudi redno obveznost. Zanj je študent nagrajen z oceno in kreditnimi točkami, medtem ko so študenti za svoje strokovno delo plačani.
Konfliktu interesov se bodo izognili, študentom dali možnost prijave
»S pravilnikom ne želimo kršiti zakonodaje, ne o visokem šolstvu ne o delovnih razmerjih. Odnos med pedagogi in študenti lahko razvije izjemno občutljiva razmerja – tudi konflikt interesov – zato želimo opredeliti načine praktičnega dela, s katerim se jim bomo izognili. V pravilniku smo našteli sedem različnih načinov sodelovanja,« je naštel ter dodal, da bodo vanj vnesli še instrument prijave nepravilnosti. Najhujše primere bo obravnavala kar univerza.
Prvi mož fakultete je za Delo pojasnil še, da so seje senata resda javne, vendar javnost na njih nima besede, ne odloča in ne razpravlja.
»To pomeni, da na senatu razpravljajo zgolj člani, izjemoma pa na seje senata vabimo tudi druge pedagoge ali strokovne delavce, če morajo o aktualnih zadevah poročati članom, vendar na izrecno vabilo dekana, ki seje vodi. Predstavniki sindikatov na naš senat niso bili vabljeni in so nastopili kot javnost. Osebno menim, da razprave na senatu fakultete ali univerze niso takšne narave, da bi zahtevale razpravljanje širše javnosti, še posebej, če le-ta na sejo ni povabljena,« je še obrazložil.
Izsek iz pisma magistra arhitekture:
Po opravljenem magisteriju sem prišel v stik z ljubljanskim birojem, ki je za sodelovanje zahteval s.p. Dogovorili smo se za bruto znesek. Delal sem mesec in pol, na kar sem vprašal, kdaj bom dobil plačilo. Rekli so, da bodo pripravili pogodbo in potem se bomo dogovorili. Plačilo sem v celoti prejel šele v dveh mesecih, ko sem jih zagrozil z izvršbo, pred tem pa so mi nakazali le tretjino.
Po opravljenem magisteriju sem prišel v stik z ljubljanskim birojem, ki je za sodelovanje zahteval s.p. Dogovorili smo se za bruto znesek. Delal sem mesec in pol, na kar sem vprašal, kdaj bom dobil plačilo. Rekli so, da bodo pripravili pogodbo in potem se bomo dogovorili. Plačilo sem v celoti prejel šele v dveh mesecih, ko sem jih zagrozil z izvršbo, pred tem pa so mi nakazali le tretjino.
