»Študentje imajo pravico do diplome. Pika. Konec.«

Rektorji štirih univerz menijo, da je zakon jasen; če ga na ministrstvu ne razumejo, naj ga napišejo jasneje.

Objavljeno
19. september 2014 21.06
KOPER SLOVENIJA 25.12.2008 MNENJA/SOBOTNA PRILOGA FOTO JOZE SUHADOLNIK / DELO
Boris Šuligoj, Koper, Tina Kristan, Ozadja
Boris Šuligoj, Koper, Tina Kristan, Ozadja
Ljubljana, Koper – Veliko prahu je minule dni dvignila ugotovitev, da naj bi študenti devetih programov ljubljanske in koprske univerze ostali brez vseh pravic in celo brez veljavnih diplom po končanem študiju. In to samo zato, ker odgovorni niso poskrbeli za ustrezne postopke, ki bi zagotovili zakonite formalnosti za zaključek študija.

Univerza na Primorskem, z Draganom Marušičem na čelu, izvaja dva študijska programa, ki nimata akreditacije, ljubljanska univerza, ki jo vodi Ivan Svetlik, pa jih ima sedem. Toda kot je po današnji rektorski konferenci v Ljubljani spomnil novogoriški rektor Danilo Zavrtanik, teh starih študijskih programov danes niti ni mogoče akreditirati. Zato rektorska konferenca v pismu, ki ga je poslala ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, zahteva, naj se v zakon o visokem šolstvu jasno zapiše, da imajo študenti, vpisani v študijski program v času veljavnosti njegove akreditacije, pravico do zaključka študija. Takšno interpretacijo po mnenju vseh štirih rektorjev omogoča tudi veljavni zakon. Če ne gre drugače oziroma »če je to res tako huda ovira, da je ministrstvo ne zna rešiti drugače«, kot pravi Svetlik, naj člen v zakonu po hitrem postopku le bolj eksplicitno zapišejo.

»Gre za absurd« in po mnenju Zavrtanika je bilo le vprašanje časa, kdaj bo do česa takega tudi prišlo, »saj je sistem postavljen narobe«. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi imel študijski program posamezne fakultete akreditacijo, ne da bi Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu akreditacijo podaljšala fakulteti. To se dogaja, pravi Zavrtanik, »ker odgovorni na ministrstvu premalo poznajo sistem visokega šolstva, ne vedo, kje so pasti, ki so škodljive za študente in univerzo«. Morali bi reagirati, preden se zgodi, kar se je na primorski univerzi, saj »na možne probleme ob akreditaciji opozarjamo že dolgo časa, ampak nihče ni poslušal«. Predvsem pa je po mnenju Svetlika pomembno, da študenti zaradi teh absurdov ne smejo biti oškodovani. »Je pa popolnoma jasno, kaj morajo univerze zdaj narediti: Te študente pripeljati do konca, jim dati diplomo, in potem naj interpretira kdor koli kar koli hoče. Študent to pravico ima in mu jo je treba zagotoviti. Pika. Konec,« je dejal Danilo Zavrtanik.

Študenti in starši ogorčeni

V Študentski organizaciji UP so povedali, da so študentje zelo zaskrbljeni, da jih nenehno kličejo tudi ogorčeni in zaskrbljeni starši in terjajo pojasnila. Na Univerzi na Primorskem so kot povsem neprimerno in za univerzo škodljivo razumeli interpretacije, po katerih naj bi bili na tej univerzi odgovorni za potekle akreditacije, zaradi katerih se je znašlo 21 rednih študentov dveh programov v negotovosti. »Problem programov, ki niso bili akreditirani, je sistemski in se ga že več mesecev rešuje na ravni države, saj se tiče dveh univerz. Na Fakulteti za humanistične študije v Kopru dvema programoma (Sodobna kritična filozofija in Kulturni študij in antropologija, z 21 študenti v zadnjem letniku ali absolventskem stažu) nismo podaljšali akreditacije, ker smo ju nadomestili z novimi, dvopredmetnimi študijskimi programni enakih vsebin. Študenti imajo pravico zaključiti študij na programih in ob pogojih, ki so veljali v času njihovega vpisa ter pridobiti pravnoveljavno listino o zaključku študija, kot to zagotavlja zakon o visokem šolstvu v 66. členu,« je povedala dekanja FHŠ Irena Lazar. Po njenih besedah je zaplet nastal zato, ker v zakonu ni natančno opredeljen status bolonjskih programov po preteku akreditacije. Zato je tudi bila rektorska konferenca, na kateri so opozorili ministrstvo za izobraževanje, naj ustrezno dopolni 32. člen zakona.

Ministrstvo potrebuje čas za odgovor

Lazarjeva je spomnila, da enako velja za stare, predbolonjske programe (ki se ne razpisujejo že več let), pri katerih je država kot zadnji datum, ko lahko študentje zaključijo študij, določila 30. september 2016. Vse diplome omenjenih programov bodo veljavne. Podobno rešitev bi država morala najti tudi v tem primeru, je prepričana dekanja koprske fakultete.

Ministrstvu za izobraževanje smo postavili več vprašanj: zakaj se je to zgodilo, kdo je odgovoren, kako namerava država nastali položaj razrešiti in zakaj je dopustila, da je prišlo do takšne negotovosti med študenti dveh univerz. Toda iz služba za odnose z javnostmi so nam sporočili, da želi problem podrobneje spoznati nova ministrica Stanka Setnikar Cankar, ki je danes šele prevzela ministrsko funkcijo, zato nam bodo lahko odgovorili šele v ponedeljek.