Študentje so za nekatere delodajalce predragi

Ljubljana – Pol leta po uvedbi plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje študentski servisi in Študentska organizacija Slovenije (Šos) zaznavajo upad študentskega dela. Podatki kažejo, da je dela, merjenega v številu opravljenih ur, za slabo petino manj. Zaradi višje urne postavke pa si v nekaterih slovenskih regijah študentov ne morejo več privoščiti.

Spremembe študentskega dela, ki so v okviru Zujfa-C začele veljati prvega februarja, so prinesle dodatne obremenitve, tako študentov kot delodajalcev. Študenti po novem plačujejo 15,5 odstotka od bruto zneska za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delodajalci pa plačujejo 16-odstotno koncesijsko dajatev in še dodatno koncesijsko dajatev, ki znaša dva odstotka. Koncesijsko dajatev si razdelijo proračunski sklad ministrstva za delo, Šos in posredniki študentskega dela.

Na verodostojne podatke bo treba še počakati

Študenti pa so v zameno za plačevanje prispevkov dobili minimalno urno postavko – ta znaša 4,5 evra bruto oziroma 3,8 evra neto. Razlika gre v pokojninsko in invalidsko blagajno. Delovna doba se vrednoti glede na zaslužek, tako denimo študent, ki zasluži sto evrov neto, dobi štiri dni delovne dobe.

»Nova ureditev zagotavlja višjo socialno, ekonomsko in pravno varnost (vključitev v socialna zavarovanja, pokojninska doba, minimalna urna postavka). Nekoliko višja skupna obremenitev te vrste dela pa ob hkratnih spodbudah za sklepanje pogodb o zaposlitvi (subvencije, oprostitve plačila prispevkov) spodbuja delodajalce k rednemu zaposlovanju mladih,« pojasnujejo na ministrstvu za delo.

Na Šosu pravijo, da se sam postopek pridobivanja dela za študente ni spremenil, glede zaslužkov pa težko ocenijo, ali študenti zaslužijo bistveno manj. »Če že, na račun manj opravljenih ur. Določena dela so tudi bolje plačana, predvsem zaradi minimalne urne postavke.«

Če se bo količina študentskega dela še naprej zniževala, bodo ceno študentskega dela z novim letom razbremenili.

Ministrstvo za delo ocenjuje, da novosti niso povzročile večjih težav na področju občasnega in začasnega dela dijakov in študentov. Vendar poudarjajo, da je za podrobnejše in kredibilnejše podatke treba počakati vsaj še pol leta. Po koncu poletnih počitnic bodo skupaj s študentsko organizacijo analizirali učinke sprememb.

Študentska organizacija si prizadeva tudi za vzpostavitev sistema beleženja formalnih in neformalnih izkušenj ter za njihovo javno veljavnost.

Dogovor med ministrstvom in študentsko organizacijo predvideva tudi prevetritev dohodninske lestvice – s tem pa vrnitev študentskih olajšav. »Pričakujemo, da bo vlada, zlasti ministrstvo za finance, skladno s sporazumom držala besedo in konstruktivno sodelovala.« Vlada je sicer na svoji zadnji julijski seji obravnavala tudi študentsko delo; finančno ministrstvo je zapisalo, da bo zaradi študentskega plačevanja prispevkov v prihodnjih dveh letih potreben nižji transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno.

Študente nadomeščajo s svojimi kadri

Na največjem slovenskem študentskem servisu – to je e-Študentski servis – poleg naštetih sprememb dela izpostavljajo še rahlo podražitev najema študentske delovne sile. Po štirih mesecih od njihove uvedbe so ugotovili, da so se nekatera podjetja študentom prilagodila tako, da so nase v celoti prevzela plačevanje prispevkov. Nekatera so to storila le delno, v drugih primerih pa prispevke plača študent. »Tistim podjetjem, ki niso v celoti prevzela plačevanja prispevkov, trenutno težje najdemo kandidate za delo.« Na splošno pa zaznavajo upad obsega dela za 18 odstotkov, merjeno v urah opravljenega dela.

Pojasnjujejo, da so dela, ki so imela prej urno postavko nižjo od 4,5 evra, večinoma izginila. To verjetno pomeni, da so podjetja delovno silo nadomestila z notranjimi resursi ali pa si zaradi višjih stroškov študentov ne morejo več privoščiti, pravijo na e-servisu. Zlasti v določenih regijah – v Podravju, Pomurju, Štajerski, Zasavju – so bile urne postavke precej nižje od sedanje minimalne, in sicer za delo v proizvodnji, pakiranje, prodajo in polnjenje polic.

Povprečna urna postavka se je od marca 2015 do maja 2015 rahlo višala, in sicer za 0,1 evra na mesec. Zdaj znaša 4,8 evra neto, lani v istem obdobju pa je znašala 4,9 evra. Če se bo trend zviševanja urne postavke podobno nadaljeval tudi junija, se bosta lanska povprečna in letošnja povprečna neto urna postavka za delo študentov izenačili. To bi pomenilo, da so bili študentje v pogajanjih za urne postavke uspešni, saj so si izpogajali enake neto urne postavke kot lani, s tem da so letos še v celoti socialno zavarovani in jim teče delovna doba, pravijo na e-servisu.

Zakaj so izginila slabše plačana dela

Jeseni bodo izvedli večjo raziskavo o vplivu novega zakona na študentsko delo. Zanima jih, ali je prilagajanje urne postavke navzgor povezano z uvedbo minimalne urne postavke ali z izginjanjem slabše plačanih del. Poskušali bodo še ugotoviti, v kaj se je transformiral 18-odstotni upad študentskega dela.

Na Študentskem servisu Agencija M servis opažajo manjši obseg obračunanih ur, zaznavajo pa tudi, da podjetja uporabljajo tudi drugačne oblike sodelovanja, s čimer mislijo na »s. p.-izacijo«. Pri njih se je število obračunanih ur zmanjšalo za 16 odstotkov.

»Hujši vpliv spremembe zakonodaje je preprečila konjunktura, ki se jo zelo hitro zazna pri posredovanju začasnih in občasnih del,« še pojasnjuje Marko Mikulin, član uprave servisa.

Nataša Zorec iz Študentski servisa Maribor meni, da študentskega dela ni manj zaradi prispevkov, ki jih morajo plačati študentje, ampak zaradi dviga stroškov za delodajalce. Poleg že naštetih koncesijskih dajatev delodajalci plačujejo še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,85 odstotka), za zdravstveno zavarovanje (6,36 odstotka) in zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 odstotka). »Študentsko delo ni več konkurenčno drugim oblikam zaposlovanja,« še dodaja.