Tiskane izdaje
Julij in avgust sta med dijaki in študenti najbolj zaželena meseca za opravljanje dela prek študentske napotnice. Po opažanjih servisov iskanje začnejo pred počitnicami in delo največkrat začnejo, ko končajo učne obveznosti. Na e-Študentskem servisu pravijo, da med počitniškimi deli prevladujejo lažja fizična, kot so polnjenje polic, delo v proizvodnji in prodaji. Povpraševanje je odvisno tudi od posamezne regije – v turističnih krajih delodajalci iščejo pomoč pri storitvah, povezanih s turizmom, kot so učitelji plavanja in animatorji. Veliko je tudi povpraševanja po delavcih v gostinstvu, ki so sicer iskani tudi med letom.
Po navedbah servisa se dekleta največkrat odločajo za delo v prodaji, administraciji in promociji, fantje pa sprašujejo tudi po težjih fizičnih delih in delu za računalnikom. Ta poleg poučevanja od približno osem evrov bruto poleg športnega trenerstva spadajo tudi med najbolj plačana.
Še vedno pomemben vir delovnih izkušenj
Študentsko delo je za mlade poleg dodatnega zaslužka lahko idealen način pridobivanja izkušenj in seznanjanja z realnostjo na trgu dela, pravijo v študentskem servisu Adecco. »Pri vsakem delu, tudi najpreprostejšem, mladi pridobijo delovne navade, se naučijo točnosti, spoštovanja avtoritete, spoznajo nove ljudi in pridobijo socialne kompetence,« se strinja Veronika Gerbič z e-Študentskega servisa. Tisti, ki so že v času študija vključeni v kakršenkoli delovni proces, so zaradi zgodnjega pridobivanja izkušenj tako bolje pripravljeni na poznejšo zaposlitev ali delo.
Mladi se večinoma najprej odločajo za začasna dela, ki niso neposredno povezana s študijem. Ko imajo več znanja, je dobro, da najdejo delo, ki jih zanima in je povezano z njihovim študijem, pravi Gerbičeva in dodaja, da se po njihovih podatkih približno 60 odstotkov študentov zaposli v podjetju, kjer so delali med študijem.
Februarja lani so na ministrstvu za delo in v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) določili minimalno urno postavko, ki znaša 3,8 evra neto oziroma 4,5 evra bruto. Izkupiček je za študente kljub temu nekoliko manjši, saj servisi odvedejo 15,5 odstotka njihovega zaslužka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da so novo ureditev uzakonili skladno z načelom vsako delo šteje: »Primarni cilj sprememb je bilo izenačevanje vseh oblik dela, da bi odpravili odstopanja na trgu dela.«
V Šosu opažajo, da se je začela ponudba študentskega dela
Delodajalci vse zahtevnejši
Medtem ko pri največjem študentskem servisu od lanske ureditve zaznavajo upad dela za približno 13 odstotkov, pri Adeccu in študentskem servisu Maribor bistvenih sprememb v obsegu niso zabeležili, a dodajajo, da so v zadnjih letih očitne vse večje zahteve delodajalcev. Od študentov pričakujejo znanja, kot so računalniška pismenost, aktivno znanje več tujih jezikov, samoiniciativnost in sposobnost dela v skupini, s čimer se približajo zahtevam do redno zaposlenih.
Delo prek napotnice je še vedno kljub višjim stroškom za delodajalce najcenejša in ena izmed najbolj fleksibilnih oblik opravljanja dela. A kot opozarjajo v Šosu, bi ga morali razumeti kot učinkoviti prehod iz izobraževanja na trg dela in se zavedati predvsem pomembnosti znanja, svežine in zagnanosti, ki ga mladi lahko prinesejo v njihove podjetje.
