Š. Ro./STA
Ljubljana - Na ministrstvo za delo pripravljajo nov zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, iz katerega bodo črtali študentsko delo in ga poskušali urediti v posebnem zakonu o malem delu, je na okrogli mizi dejal minister Ivan Svetlik. Te oblike dela naj bi bile obremenjene s plačili prispevkov, hkrati pa bi se delo štelo v delovno dobo.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Svetlik je na današnji Mladinini okrogli mizi na temo študentskega dela, ki je potekala v okviru Študentske arene, še napovedal, da bi se utegnilo več koncesijskih sredstev tega dela nameniti za štipendiranje. Obenem si na ministrstvu želijo, da bi študentski servisi oz. posredniki študentskega dela - ti naj bi lahko po napovedih ministra razširili svoje dejavnosti - bili nepridobitni.
Za učinkovitejši nadzor nad izvajanjem študentskega dela bi, tako Svetlik, uvedli nove mehanizme, med njimi tega, da bi postali sami servisi bolj odgovorni za to, kdo dobi študentsko napotnico, želijo pa si tudi ureditev neplačevanja opravljenega dela s strani delodajalcev.
Ob tem pa po ministrovih besedah želijo ohraniti temeljne funkcije študentskega dela: dodaten zaslužek, omogočanje financiranja obštudijskih dejavnosti ter pridobivanje delovnih izkušenj. Svetlik je napovedal uvedbo natančnejše evidence vseh, ki opravljajo tovrstno delo, med idejami, ki so na mizi, pa je minister omenil tudi 720 ur kot maksimalen obseg dovoljenega tovrstnega dela.
Na vprašanje, ali bo denar iz koncesijskih dajatev šel samo za štipendije, je Svetlik odgovoril, da so sredstva za štipendijski sklad "popolnoma nedotaknjena", "kaj pa dela študentska organizacija s svojim denarjem, ki ga tudi dobi iz koncesijske dajatve, to pa jaz ne vem".
Nekdanji predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Danijel Bandelj je ob teh besedah zatrdil, da gre denar v sklad za razvoj kadrov in štipendiranje, "ampak tam, kot veva oba, ga ne porabijo vsega za štipendije".
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič pa je glede izjave ministra za razvoj Mitje Gasparija, da je študentsko delo napaka, pojasnil, da gre za sistemsko napako, ki jo je nemogoče reševati izolirano. Kot je dejal, se je leta vedelo, da je to problem, pa se ni nič naredilo za njegovo reševanje.
Opozoril je tudi, da bi z vidika visokega šolstva bolonjska reforma trčila ob razširjenost obstoječega študentskega dela. Ker je poudarek bolonje na sprotnem študiju, bi po njegovih besedah obseg študentskega dela vplival na sam študijski proces. Napovedal je še, da nameravajo evidenco študentov vzpostaviti v najkrajšem času.
Rektor Univerze v Ljubljani Stane Pejovnik je povedal, da univerza še ni oblikovala enotnega stališča glede študentskega dela. Pri predstavitvi svojega osebnega mnenja pa je kot ključno izpostavil, da ob spremenjenem načinu študija, kot ga predvideva bolonjska reforma, "žal ni več prostora za študentsko delo, vsaj ne v takem obsegu kot sedaj".
Hkrati je opozoril, da se, v kolikor mora študent delati, da lahko študira, nahajamo v začaranem krogu. Priznal je tudi, da je študentsko delo ta čas socialni korektiv.
Danijel Bandelj je ocenil, da je bila ta vlada - "najbolj leva vlada, ki v Sloveniji lahko obstaja" - na deklarativni ravni "zelo vztrajna pri poudarjanju socialnega dialoga", potem pa o njenih predlogih izvejo iz medijev. Dialog je po njegovo namreč potrebno vzdrževati in pridobiti stališča socialnih partnerjev že pri oblikovanju izhodišč. Dodal je, da so se na seji sveta vlade za študentska vprašanja dogovorili, da bodo prevetritev študentskega dela prenesli na posebno delovno skupino, a po več kot mesecu povabila študentom v zvezi s tem še ni bilo.
Minister Svetlik je ob tem ocenil, da so študenti partner vlade, kar poskušajo upoštevati, vendar je po njegovem treba upoštevati tudi vse ostale partnerje.
Tudi Bandelj se sicer zavzema za celostno reševanje problematike, spomnil pa je še, da brez socialnega korektiva, kar po njegovo študentsko delo je, kar tretjina študentov ne bi mogla študirati.
Sociologinja Valerija Korošec je po drugi strani opozorila, da se študentsko delo dotika tudi prikritega problema zaposlovanja mladih, ter dodala, da kategorija študentskega dela zaradi cenejše delovne sile, ki je na voljo delodajalcem, škodi mladim brezposelnim, ki nimajo statusa študenta, od tod pa izvirajo tudi fiktivni vpisi.
Sama sicer kot rešitev zagovarja uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka za vse prebivalce, ki bi služil kot štipendija ali pa kot boljša pogajalska pozicija za brezposelne, da ne bi bili pripravljeni sprejeti izkoriščevalskih delovnih pogojev.