Tiskane izdaje
Časnik Večer je danes poročal, da je predsednik KPK Štefanec glede na sodbo ljubljanskega okrajnega sodišča pravnomočno odgovoren za neupravičeno pridobivanje osebnih podatkov s transakcijskih računov vseh tistih, ki so iz proračuna prejeli vsaj minimalno izplačilo ali vanj vplačali vsaj evro.
Okrajno sodišče v Ljubljani je namreč potrdilo odločitev informacijskega pooblaščenca iz leta 2016. V njej je ta ocenil, da je nadgradnja nekdanje aplikacije KPK Supervizor, ki je omogočala prikaz posredovanja proračunskih uporabnikov s fizičnimi osebami, temeljila na neupravičenem zajemanju podatkov vseh fizičnih oseb, katerih transakcije so bile zabeležene pri Upravi za javna plačila (UJP).
Na KPK so navedbe o odgovornosti predsednika KPK zavrnili, prav tako so zanikali, da bi komisija pridobivala osebne podatke in transakcijske račune vseh fizičnih oseb. Sporazumi, ki sta jih za pridobivanje podatkov sklenila komisija in UJP, namreč izključujejo podatke o javnofinančnih prihodkih, kot so plačila davkov ali glob. Komisija po navedbah KPK ni nikoli imela podatkov o transakcijskih računih vseh fizičnih oseb, pač pa zgolj transakcijske račune prejemnikov sredstev iz javnega sektorja.
KPK: Obdelava osebnih podatkov je bila zakonita
KPK sporazum z UJP o izmenjavi podatkov o plačnih transakcijah sklenila že v času, ko je komisijo vodil Goran Klemenčič. Sporazum, ki ga je komisija pod vodstvom Štefaneca sklenila 2015, je pomenil nadaljevanje sodelovanja z UJP pri pridobivanju podatkov. Ta sporazum izrecno izvzema pridobitev podatkov o fizičnih osebah, kot so naziv računa, matična številka v breme in davčna številka. Obdelava osebnih podatkov na podlagi tega sporazuma je bila zakonita, saj je komisija vodila tako imenovan postopek o avtorskih honorarjih, so prepričani v KPK.
Temu je po pisanju KPK pritrdila tudi odločitev informacijskega pooblaščenca, ki je vodil inšpekcijski postopek nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov v takratni aplikaciji Supervizor. Ker v tem postopku ni ugotovil nepravilnosti, ki bi predstavljale ravnanje v nasprotju z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je postopek ustavil, so zapisali.
Odločbe informacijskega pooblaščenca, izdane v prekrškovnih postopkih, pa so pri odgovornih osebah, torej nekdanjem in sedanjem predsedniku komisije ter direktorju UJP ugotovile prekršek zaradi neupravičenega posredovanja (UJP) oziroma pridobivanja (KPK) številk transakcijskih računov fizičnih oseb.
KPK je sicer podatke, ki jih je pridobila na podlagi sporazuma z UJP, uporabila za izvajanje preiskav in analiz finančnih tokov javnih sredstev, pri tem pa gre za izvajanje zakonitih pooblastil komisije.
